Kokoš

Domača kokoš (Gallus gallus domesticus) je bila stoletja nepogrešljiva na vsaki slovenski kmetiji. Od alpskih dolin do Prekmurja je kokodakanje sodilo k jutru in sveže jajce iz lastnega dvorišča je imelo posebno vrednost. Kokoši so krdeln: potrebujejo druščino, odprt prostor in varen kokošnjak, v zameno pa dajejo jajca, pomagajo pri zatiranju žuželk in poživljajo dvorišče. Tudi začetniki brez predhodnih izkušenj se uspešno lotijo reje ob ustrezni pripravi.

Na svetu je standardiziranih okoli 38 pasem kokoši, od velikih Brahma in Jersey Giant do drobnih pritlikavih oblik. Zveza društev rejcev malih živali Slovenije (ZDRMLŽS) vodi rejske knjige in spodbuja ohranjanje tradicionalnih pasem. V slovenskem podnebju so priljubljene trpežne dvornamenske pasme, ki zdržijo tako poletne vročine kot hladne alpske zime: Orpington, Plymouth Rock in Sussex. Industrijski križi (Lohmann, ISA Brown) prevladujejo v intenzivni reji, medtem ko mali rejci posegajo po tradicionalnih pasmah.

Domača kokoš izvira od rdečega džunglskega petelina (Gallus gallus), ki so ga udomačili v Jugovzhodni Aziji pred približno 8000 leti. Po trgovskih poteh je prišla na Bližnji vzhod, v Egipt in Sredozemlje, od tam pa na Balkanski polotok in v Slovenijo. V slovenskem kmetijskem okolju so bile kokoši prisotne že v zgodnjem srednjem veku in so postale del vsakdanjega življenja: jajca so bila dragocena hrana in Velika noč brez pisanic je bila nepredstavljiva. Zveza društev rejcev malih živali Slovenije danes koordinira rejo in skrbi za ohranjanje rejske tradicije. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3) ureja pogoje reje in dobrobit živali v Republiki Sloveniji.

Telo kokoši pokriva gosto perje v vseh barvah od snežnobele in zlatne do črne in pisane. Na glavi sta greben in rdeči ušesni čepki. Noge so luskinaste. Petelini so večji, živahneje obarvani in imajo daljši rep z značilnimi srpastimi peresi; imajo ostroge. Pritlikave oblike so visoke 20-30 cm, standardne 40-70 cm. Oblika grebena je pomembna v hladnem podnebju: rožnat in grahov greben sta manj dovzetna za ozebline kot krupni enolistni, kar je v alpskih predelih posebej pomembno.

Kokoši živijo v krdelih z dobro uveljavljenim redom kljuvanja: vsaka ptica ve, kje je njeno mesto. Podnevi kljuckajo po tleh, iščejo črve in semena, se kopajo v prahu in raziskujejo okolico. Ob mraku se povzpnejo na lesene drogove in zaspijo. Petelini kokodakajo od zore in varujejo krdelo. Nesnice se sčasoma navadijo na lastnika in jemljejo krmo iz rok. Kadar koli nesnica vstopi v stanje kvočke, brani gnezdo in noče iti ven.

Vsak dan: sveža voda, krma, odpiranje in zapiranje kokošnjaka, nabiranje jajc, hitri pregled ptic. Kokošnjak mora biti suh in prezračen, brez prepiha. Julijske Alpe prinašajo hude zime, ki zahtevajo dobro toplotno izolacijo objekta. Lesene drogove namestite na 50-60 cm od tal, gnezda poravnajte v mirnem kotičku. Ograjen pašnik zavarujte pred lisico in kuno s kovinsko mrežo visoko vsaj 1,5 m z zavitim zgornjim robom.

Osnova je industrijsko kompletno krmilo: starter za piščance do 8 tednov, grower za mladostne ptice, krmilo za nesnice z dodanim kalcijem za lupino in finisher za pitovne ptice. Primerni dopolnili sta lokalno žito (pšenica, ječmen, koruza) in kuhano zelenjavo ter kuhinjski ostanki brez plesni in soli. Sveža voda mora biti dostopna vedno.

Kokoši živijo 5-10 let. Najpogostejši zdravstveni problemi: zunanji zajedavci (uši, pršice), notranje gliste, dihalne infekcije, zastoj jajca (urgentno stanje) in bumblefoot (okužba stopala). Preventivni ukrepi vključujejo: redno čiščenje kokošnjaka, karanteno novih ptic vsaj 2 tedna, sezonsko zaščito pred zajedavci in uravnoteženo prehrano. Zakon o zaščiti živali ZZZiv-UPB3 določa minimalne pogoje dobrobiti za rejo perutnine v Sloveniji.

Kokošnjak postavite na suho, rahlo dvignjeno mesto. Znotraj: podestilacija iz slame ali žagovine (10-15 cm), drogovi na 50-60 cm, gnezda v mirnem kotičku (1 gnezdo za 3-4 nesnice). Ograjen pašnik zavarujte z jekleno mrežo vsaj 1,5 m visoko z zavitim zgornjim robom: kuna je odličen plezalec. Lisica napada ponoči. V visokogorskih predelih Julijskih Alp so zime hude in toplotna izolacija kokošnjaka je obvezna.

Nesnice začnejo nesesti pri starosti 5-6 mesecev, odvisno od pasme in letnega časa. Za oploditev, to je valitev piščancev, je potreben petelin: en petelin zadošča za 8-12 kokoši. Inkubacijska doba traja 21 dni. Kvočka sama izleže piščance; možno je uporabljati tudi umetne valilnike. Sveže izvaljeni piščanci potrebujejo ločen ogrevan prostor (brooder) in starter krmilo.

Pred nakupom pretehtajte: ali lokalna skupnost (občina ali mesto) dovoljuje rejo perutnine na vaši parceli (v nekaterih mestnih območjih v Sloveniji so omejitve), ali je dovolj prostora za kokošnjak in pašnik, kdo bo skrbel za ptice med vašo odsotnostjo. Kupujte pri preverjenih rejevcih ali na lokalnih tržnicah z dobrim slovesom. Pred nakupom preglejte ptice: sijajno perje, bistre oči, aktivno gibanje so znaki zdravja.