Rambouillet

Rambouillet je velika pasma domače ovce, ki jo redijo za fino volno in meso. Izvira iz španskih merinov, razvila pa se je v Franciji, kjer je pridobila večji okvir telesa in bolj odprto, donosno runo kot njeni predniki. Danes sodi med najbolj razširjene ovce s fino volno na komercialnih pašnih obratih v več državah.

Odrasle živali so težke, z globokim prsnim košem in dolgim telesom. Ovni so lahko rogati ali brez rogov, ovce pa so praviloma brez rogov. Pasma ima gosto belo runo z drobnim, enakomernim kodranjem, primerno za oblačilno volno. Koža pogosto tvori gube, čeprav je selekcija pri mnogih čredah močno zmanjšala izrazito gubavost.

Rambouillet velja za mirno in dobrodušno žival z močnim čredniškim nagonom. Prenaša suho podnebje, velika nihanja temperature in dolge razdalje na odprtem pašniku. Zato je temeljna pasma za ekstenzivno rejo ovc.

Komu je pasma primerna

Rambouillet je primerna izbira za rejce, ki želijo fino volno skupaj z uporabnim mesnim trupom, še posebej na velikih ali sušnih pašnikih. Njena vzdržljivost in čredniško vedenje ustrezata pašni reji, mirna narava pa omogoča preprosto vsakodnevno delo z živalmi. Pasma potrebuje letno striženje ter redno skrb za zajedavce in parklje. Zato je bolj primerna za rejce, pripravljene na stalno delo s čredo, kot za tiste, ki iščejo nezahtevno žival za urejen travnik.

Korenine pasme rambouillet segajo v Španijo, ki je stoletja skoraj monopolno obvladovala pridelavo fine merino volne in strogo omejevala izvoz svojih ovc. Leta 1786 je francoski kralj Ludvik XVI. od španske krone pridobil čredo merinov. Živali so pripeljali na kraljevo posestvo Rambouillet jugozahodno od Pariza, po katerem je pasma dobila ime.

Na posestvu Rambouillet so čredo desetletja redili zaprto in pod natančnim nadzorom. Francoski rejci so sčasoma izbirali za večje telo, daljše vlakno in višjo splošno donosnost, kot jih je imel prvotni španski merino, pri tem pa so ohranili fino runo. Nastal je samostojen sev, ne zgolj kopija matičnega staleža.

Ovce rambouillet so v devetnajstem stoletju izvažali po vsej Evropi. Prišle so v Nemčijo in druge dele Evrope, uvažali pa so jih tudi v Združene države, kjer so z njimi zgradili velike pašne črede po zahodnih zveznih državah. Pasma je močno vplivala na ameriško pridelavo fine volne.

Zaradi vzdržljivosti in kakovosti runa so rambouillet ovce uporabljali tudi kot osnovo pri razvoju ali izboljšanju drugih pasem ovc. Pasma ostaja uveljavljena gospodarska pasma, ki jo gojijo namenska rejska združenja in pašni rejci.

Rambouillet ima čvrst, kockast okvir telesa z globokim prsnim košem, dolgim ravnim hrbtom in močnimi nogami, primernimi za premagovanje razdalj. Glava in noge so brez dolge volne in pokrite z belo dlako, telo pa nosi gosto runo. Nekatere živali imajo kožne gube, predvsem okoli vratu, čeprav mnoge sodobne črede vzrejajo za bolj gladko telo. Ovni so lahko rogati, z močnimi spiralastimi rogovi, ali brez rogov, odvisno od linije, ovce pa so praviloma brez rogov.

Runo in barve

Runo je belo, fino in gosto, z enakomernim kodranjem. Zato spada v razred oblačilne volne. Premer vlaken je razmeroma majhen, zato je otip mehak. Obraz, uhlji in noge nosijo kratko belo dlako namesto volne. Standard pasme daje prednost povsem beli živali brez temnih vlaken v runu, saj obarvana vlakna znižajo vrednost fine volne. Letni pridelek runa je za velikost pasme znaten, saj volna enakomerno gosto raste po vsem telesu.

Rambouillet ima stabilen, uravnovešen temperament. Pasma je pri ravnanju mirna in ubogljiva ter redko postane agresivna. Zato so rutinska opravila, kot so striženje, razvrščanje in zdravljenje, lažja kot pri bolj plašnih ovcah. Močan čredniški nagon drži skupino tesno skupaj. To je prednost na odprtem pašniku, kjer se morajo živali gibati in pasti skupaj, ne razpršeno.

Pri ljudeh so dobro navajene ovce rambouillet mirne in sodelujejo, čeprav ostajajo, tako kot večina ovc, plenske živali in ne marajo, če jih kdo stisne v kot ali priganja. Do tujcev so previdne, a ne plašne do panike. Mirno se pasejo skupaj z drugo živino in v mešanih čredah. Ovce so pozorne matere in na splošno zaščitniške do jagnjet, ne da bi bile pri tem nedostopne.

Pasmo opisujejo tudi kot dejavno in delovno, saj dobro prehodi razdalje in išče krmo. Ta dejavnost je povezana z mirnostjo, ne z živčnostjo. To je eden od razlogov, da je rambouillet postal temeljna pašna pasma.

Rambouillet je vzdržljiva pasma in se prilagodi različnim podnebjem, njeno gosto runo in velik okvir telesa pa prinašata posebne zahteve pri negi. Najpomembnejše opravilo je letno striženje. Redno delo s čredo vključuje tudi spremljanje zajedavcev, nego parkljev in preverjanje telesne kondicije.

Nega runa

• Enkrat letno ostrizite runo, običajno spomladi pred vročino.
• Redno obrezujte parklje, da preprečite prekomerno rast in šepavost.
• Preglejte runo in kožo za zunanje zajedavce ter po potrebi ukrepajte.
• Pred jagnjitvijo in v času muh pristrizite volno okoli zadnjice, da zmanjšate umazanijo in tveganje za miazo.

Gibanje

• Zagotovite dovolj pašnika ali odprtega prostora; pasma je zgrajena za prehojene razdalje in pašo.
• Kjer je mogoče, izmenjujte pašnike, da ohranite kakovost krme in zmanjšate obremenitev z zajedavci.
• Omogočite dnevno gibanje namesto tesne omejitve. To ustreza dejavnim pašnim navadam pasme.

Okolje

Rambouillet prenaša suhe razmere in velika temperaturna nihanja, zato dobro uspeva na sušnih pašnikih. Potrebuje stalen dostop do čiste vode in zavetje pred vztrajnim dežjem, vetrom in skrajno vročino. V alpskem in celinskem podnebju s hladnimi zimami, kakršno poznamo v Sloveniji, so sveže ostrižene živali še posebej občutljive na mraz in potrebujejo zavetrje ali hlev, kadar se vreme poslabša. Varna ograja drži čredo skupaj in jo varuje pred plenilci.

Rambouillet je predvsem pašna žival in večino potreb pokrije s kakovostno krmo. Na dobrem pašniku odrasle ovce v vzdrževalni fazi pogosto potrebujejo le travo, čisto vodo in minerale. Ko se paša poslabša ali pozimi, postane glavna krma seno, ob večji energijski potrebi, na primer v pozni brejosti, laktaciji in pri rastočih jagnjetih, pa dodajo še koncentrate. Količine prilagajajte telesni kondiciji in ne fiksni številki, saj se vnos spreminja glede na kakovost krme, vreme in življenjsko obdobje živali.

Priboljški in dodatki

Zagotovite sipek mineralni dodatek za ovce z nizko vsebnostjo bakra ter na voljo dajte sol po volji. Na območjih s pomanjkanjem selena dodajanje pod nadzorom veterinarja pomaga preprečiti belo mišično bolezen pri jagnjetih. Žita in druge koncentrate uporabljajte kot odmerjen dodatek v obdobjih večje potrebe, ne kot stalno krmo, saj tako varujete zdravje vampa in telesno kondicijo.

Rambouillet je na splošno krepka in se dobro prilagodi zahtevnim razmeram na pašniku. Ob dobri oskrbi zdrava žival živi približno 10 do 12 let, čeprav je plodno obdobje običajno krajše. Večina zdravstvenih težav pri pasmi so pogoste ovčje bolezni, ne pasemsko specifične napake, in se dobro odzivajo na redno preventivo.

Preventivna oskrba

• Sledite programu cepljenja, vključno z zaščito proti klostridijskim boleznim, kot je CDT, po posvetu z veterinarjem.
• Izvajajte načrt za zatiranje zajedavcev na podlagi preiskav blata in ne zgolj koledarskega odmerjanja.
• Redno obrezujte parklje in ohranjajte ležišča suha, da omejite bolezni parkljev.
• Sveže ostriženim ovcam zagotovite zavetje in se izogibajte prepihu.
• Za vsako žival vodite evidenco telesne kondicije, jagnjitve in zdravljenj.

Ovce rambouillet dosežejo plodnost že v prvem letu, čeprav mnogi rejci počakajo, da so ovce dobro odrasle, preden jih prvič pripustijo k ovnu. Posebna lastnost pasme je podaljšana pripustna sezona. Ovce rambouillet imajo daljše obdobje gonitve in se lahko obredijo v daljšem delu leta kot mnoge druge pasme ovc. To omogoča prilagodljivejše ali izvensezonske programe jagnjitve.

Brejost traja približno pet mesecev, natančneje 147 do 150 dni. Velikost gnezda je običajno eno ali dve jagnjeti; med prvesnicami prevladujejo enojčki, med izkušenimi ovcami ob dobri prehrani pa dvojčki. Ovce so dobre matere z bogato mlečnostjo in zaščitniškim, pozornim odnosom do jagnjet.

Jagnjeta po navadi kmalu po rojstvu vstanejo in začnejo sesati. Rejci poskrbijo za čiste jagnjitvene prostore, zagotovijo, da vsako jagnje zgodaj dobi mlezivo, in v mrzlem vremenu pazijo na podhladitev. Prehrana v pozni brejosti in laktaciji neposredno vpliva na vitalnost jagnjet in kondicijo ovce, zato se krmljenje v tem obdobju poveča. Selekcija pri pasmi daje prednost kakovosti runa, okviru telesa in odsotnosti izrazitih kožnih gub, poleg reprodukcijske uspešnosti.