Awassi

Awassi je ovca z mastnim repom, doma z Arabskega polotoka in širšega Bližnjega vzhoda. Gre za najštevilnejšo in najbolj razširjeno pasmo ovc v tej regiji, ki jo redijo predvsem za mleko. Velik mastni rep je najbolj opazna značilnost pasme: zaloga maščobe, ki živali pomaga preživeti dolga sušna obdobja in skromno pašo.

Gre za srednje veliko pasmo z mirnim, samostojnim značajem. Awassi prenaša vročino, sušo in dolge selitvene pohode bolje kot večina ovc, zato ostaja hrbtenica pastirskih in vaških čred od Levanta prek Iraka do sosednjih dežel. V praksi je tronamenska pasma, saj daje mleko, meso in grobo preprogarsko volno, čeprav selekcionirane mlečne linije mlečnost dvignejo precej nad povprečje pasme.

Rejci se za to pasmo najpogosteje odločijo zaradi mleka. Ovce Awassi v daljši laktaciji dajo več mleka kot običajne kosmate ali preprogarske pasme, mleko pa uporabljajo za pitje, jogurt in tradicionalne sire.

Komu je pasma primerna

Awassi je pasma za rejce v vročih, sušnih ali polsušnih območjih, ki potrebujejo odporno žival, primerno za molžo in prilagojeno na sušo. V slovenskem alpskem in celinskem podnebju s hladnimi zimami in planinsko pašo poleti se te prednosti manj pokažejo, saj tukajšnje razmere zahtevajo predvsem odpornost na mraz in vlago, ne na sušo. Pasma je primerna za mlekarsko usmerjene manjše kmetije in za ekstenzivne pastirske sisteme, kjer se črede selijo na daljše razdalje. Rejci, ki iščejo fino oblačilno volno, naj izberejo drugo pasmo, saj je runo Awassi grobo, preprogarsko.

Awassi izhaja iz starodavnih ovc z mastnim repom, ki so jih na Bližnjem vzhodu redili že tisočletja, od Arabskega polotoka do Rodovitnega polmeseca. Ovce s takšnim repom se pojavljajo že na starih upodobitvah in v zapisih iz te regije. Awassi je del dolge vrste teh na puščavo prilagojenih živali, ki so jih oblikovali nomadska in vaška reja, ne pa načrtni vzrejni programi.

Ime pasme povezujejo z beduinskimi plemeni tega območja, od koder se je tip razširil po ozemlju današnje Sirije, Iraka, Jordanije, Libanona, Izraela ter delov Arabskega polotoka in Turčije. Skozi večino svoje zgodovine je bila Awassi domača pasma (landrasa): pastirji so živali izbirali po preživetveni sposobnosti, hoji na dolge razdalje in mleku za družino, zunanjemu videzu pa niso posvečali posebne pozornosti.

V dvajsetem stoletju se je pasma iz preživetvene domače pasme razvila v izboljšane mlečne linije. Načrtna vzreja, med njimi najbolj znana izboljšana Awassi, razvita na kmetijskih raziskovalnih postajah v Izraelu, je mlečnost dvignila daleč nad povprečje tradicionalnih čred in Awassi uveljavila kot resno mlečno pasmo. Izboljšane linije so od takrat izvozili tudi v druge države, kjer z njimi izboljšujejo domače mlečne črede.

Awassi je še danes prevladujoča pasma ovc na velikem delu Bližnjega vzhoda. Tradicionalne črede obstajajo vzporedno z intenzivno vodenimi mlečnimi linijami, pasmo pa še vedno cenijo zaradi enakih lastnosti, ki so ji prinesle uspeh že na začetku: odpornosti, mleka in sposobnosti, da uspeva tam, kjer je krme in vode malo.

Awassi je srednje velika ovca čvrste, funkcionalne postave. Njena glavna prepoznavna značilnost je velik mastni rep: širok, nizko viseč del telesa z zalogo maščobe, ki je pri dobro rejenih živalih lahko precej velik. Glava je podolgovata z izbočenim (rimskim) profilom, ušesa pa dolga in povešena. Ovni imajo navadno spiralaste rogove, ovce pa so večinoma brez rogov ali imajo le majhne rogove.

Noge so dolge, telesna zgradba pa prilagojena hoji na dolge razdalje po neravnih, suhih tleh. Trup pokriva groba volna, na glavi in nogah pa je dlaka krajša.

Barva in runo

Najpogostejši vzorec je belo ali kremasto telo z rjavo do svetlo rjavo glavo in nogami, pojavljajo pa se tudi povsem rjave in drugače obarvane živali. Runo je groba, odprta preprogarska volna in ne fina oblačilna volna, zato dobro odbija umazanijo in prenaša vročino. Velikost mastnega repa se spreminja glede na krmljenje in kondicijo: ob dobri paši naraste, v pičlih obdobjih pa se zmanjša.

Awassi ima miren, uravnovešen temperament in jo je v čredi lahko obvladovati. Pasma je samostojna in se znajde sama; to lastnost so oblikovale generacije ekstenzivne reje, kjer so živali pasle na širokem prostoru in med posegi rejca skrbele same zase. Te ovce se zanesljivo držijo v čredi in sledijo pastirju ali vodilni živali. Zato je mogoče brez težav voditi tudi velike skupine na odprtem pasišču.

V stiku z ljudmi je Awassi večinoma mirna in ni plašljiva, še posebej v čredah, vajenih vsakodnevne molže in pogostega stika. Mlečne ovce, s katerimi rejci pogosto delajo, se hitro navadijo na molzni ritem. Do druge živine je pasma miroljubna in se brez težav pase skupaj s kozami in drugimi ovcami. Ovni so lahko v pripustni sezoni bolj samozavestni oziroma agresivni, kar je pri tej vrsti običajno, zato je z njimi treba ravnati z običajno previdnostjo.

Najbolj izstopajoča vedenjska lastnost je vzdržljivost. Awassi prehodi dolge razdalje v iskanju paše in vode, prenaša vročino in sušo brez vidnih težav ter ohranja kondicijo na krmi, ki za mnoge druge pasme ne bi zadostovala.

Awassi sodi med manj zahtevne pasme ovc, vendar tudi ona potrebuje redno oskrbo črede. Dnevna pozornost je namenjena paši, vodi in telesni kondiciji, pri mlečnih čredah pa se temu doda še molzni ritem.

Nega runa in parkljev

• Strizite enkrat letno, običajno pozno spomladi ali zgodaj poleti, pred najbolj vročimi meseci
• Redno pregledujte in obrezujte parklje, da preprečite preraščanje in težave z nogami
• Predel okoli mastnega repa in zadnjice naj bo čist; po potrebi odstrizite umazano volno na tem delu
• Runo občasno preglejte zaradi zunanjih zajedavcev in jih ob najdbi ustrezno zdravite

Gibanje

• Zagotovite dnevni dostop do paše ali ograjenega pašnika; pasma je grajena za hojo in iskanje krme
• Čredi omogočite dovolj prostora za gibanje. To ugodno vpliva na kondicijo in zdravje nog
• V ekstenzivnih rejah dnevna paša na daljše razdalje ob pastirju že sama zagotavlja dovolj gibanja

Okolje

Awassi je prilagojena vročim, suhim in polsušnim razmeram ter prenaša vročino in sušo veliko bolje kot večina pasem ovc. V naših krajih s celinskim in alpskim podnebjem so poletja redko tako skrajna, zato je treba pozornost preusmeriti na hladno in vlažno polovico leta: pozimi žival potrebuje suho zavetje pred dežjem in vetrom, poleti pa kljub vsemu senco in stalen dostop do sveže vode. Varna ograja čredo drži skupaj in jo ščiti pred plenilci. To je še posebej pomembno na območjih, kjer sta prisotna volk ali medved.

Awassi je učinkovita pri izkoriščanju paše in ohranja kondicijo tudi na pašnikih ter žetvenih ostankih, ki za marsikatero drugo pasmo ovc ne bi zadostovali. Osnova obroka naj bosta paša in kakovostna voluminozna krma, dopolnilno krmo pa dodajte, kadar je paše premalo ali kadar imajo živali večje potrebe. Največ potrebujejo doječe ovce, ker mlečnost njihovo telo močno obremeni. Dodatno energijo in beljakovine potrebujejo tudi jagnjeta v rasti in ovce v pozni brejosti.

Zagotovite stalen dostop do sveže vode ter soli ali mineralnega dodatka, namenjenega ovcam. Ne uporabljajte mineralnih mešanic z visoko vsebnostjo bakra, namenjenih drugim vrstam, saj so ovce občutljive na presežek bakra.

Priboljški in dodatki

Žito ali kupljene priboljške uporabljajte le v majhnih količinah, saj nenadno ali obilno krmljenje z žitom lahko povzroči prebavne motnje. Mineralni liz za ovce in sol po volji pokrijeta večino potreb po mikroelementih. Na območjih s tlemi, revnimi s selenom, se o dodajanju selena in vitamina E posvetujte z lokalnim veterinarjem.

Awassi je znana po trdoživosti in odpornosti ter dobro prenaša vročino, sušo in zahtevne razmere. Običajna življenjska doba je 10 do 12 let, produktivne mlečne ovce pa rejci pogosto obdržijo skozi več laktacij. Večina zdravstvenih težav pri tej pasmi so splošne težave reje ovc, ne pasemsko pogojene napake, dobra reja pa jih večino prepreči.

Preventivna zdravstvena oskrba

• Sledite programu cepljenja, ki ga priporoči lokalni veterinar (najpogosteje proti klostridijskim boleznim)
• Izvajajte načrtno zatiranje zajedavcev z občasnim preverjanjem obremenitve z glistami
• Redno obrezujte in pregledujte parklje
• Ocenjujte telesno kondicijo črede in temu prilagajajte krmljenje pred laktacijo in po njej
• Redno pregledujte vimena mlečnih ovc za zgodnje znake mastitisa

Awassi doseže pripustno zrelost že v prvem letu starosti; ovce navadno prvič pripustijo pri starosti od 7 do 12 mesecev, odvisno od rasti in načina reje. Pasma ima razmeroma dolgo pripustno sezono, zato lahko številne črede jagnjijo tudi izven glavnega jesenskega obdobja. To ustreza mlečnim rejam, ki želijo mleko čim večji del leta.

Brejost traja približno 150 dni, torej okoli pet mesecev. Awassi najpogosteje skoti eno samo jagnje, dvojčki pa so redkejši kot pri zelo plodnih pasmah. Ovce so dobre matere in dobro molzejo, zato jagnjeta ob njih enakomerno rastejo.

V mlečnih čredah reja pogosto usklajuje vzrejo jagnjet z mlekom za prehrano ljudi. Jagnjeta lahko odstavijo prej, da lahko ovco molzejo, ali pa jih pustijo pri ovci še pred začetkom molzne laktacije. V pastirskih čredah jagnjeta navadno ostanejo pri materi in čredi ter jih odstavijo pri starosti nekaj mesecev. Z izbiro plemenskih ovc od visoko mlečnih, dobro razvitih mater rejci ohranjajo tako mlečnost kot trdoživost pasme.