Palomino

Palomino je velik kunec mesnega tipa, vzgojen v Združenih državah Amerike in prepoznaven po toplem zlatorjavem kožuhu. Odrasle živali navadno tehtajo od 3,6 do 4,5 kilograma, telo pa je čvrsto in zaokroženo, kot je za komercialne pasme značilno. Pasma ima dve priznani barvni različici, zlato in risjo, obe poimenovani po podobnosti z barvo konja palomino.

Palomine so vzredili predvsem za meso in kožo, zato imajo dobro telesno maso in hitro, enakomerno rastejo. Kljub temu praktičnemu izvoru je pasma postala stalnica med ljubiteljskimi rejci in razstavljavci. Dobro prenaša dotikanje in ima ustaljen značaj, zato je priljubljena tudi zunaj komercialne reje. Kožuh je kratek in gost, zato zahteva le malo nege.

Rejci palomine opisujejo kot prijazne, nežne in preproste za rokovanje. Dobro prenašajo dotikanje, zato so smiselna izbira za družine in za tiste, ki s kunci šele začenjajo, če le lahko zagotovijo prostor za veliko žival.

Komu je primeren

Palomino ustreza rejcu, ki ima prostor za velikega kunca in si želi mirno, nezahtevno žival. Uravnovešen značaj in preprosta nega kožuha olajšata življenje z njim v gospodinjstvih z otroki, ki so dovolj stari, da kunca prijemajo nežno. Manj je primeren za tiste, ki si želijo majhnega kunca za crkljanje v naročju, ali za zelo omejen bivalni prostor.

Palomino so razvili v Združenih državah v štiridesetih in petdesetih letih 20. stoletja. Rejci so neodvisno drug od drugega na različnih območjih iz mešane komercialne krvi vzgojili zlato obarvane kunce, ne iz ene same osnovne linije. Cilj je bil praktičen kunec za meso in kožo, ki bi imel tudi privlačno barvo kožuha.

Za najvplivnejše zgodnje delo na zlati različici velja Mark Youngs iz zvezne države Washington. Pasma je pred uveljavitvijo imena palomino nosila druga imena. Ime se navezuje na barvo konja palomino, ki jo zlati kožuh spominja.

Ameriško združenje rejcev kuncev (American Rabbit Breeders Association) je palomina priznalo leta 1957. Kmalu za zlato je bila sprejeta še druga barvna različica, risja, s čimer je pasma dobila svoji dve standardni barvi.

Od priznanja naprej ostaja palomino delovna komercialna pasma, cenjena zaradi hitre rasti in dobrega razmerja med mesom in kostmi. Svoje mesto ima tudi na razstavah in v manjših domačih rejah. Njegova blaga narava ga ohranja priljubljenega med manjšimi rejci.

Palomino ima komercialno telesno zgradbo: polno, dobro omišičeno in zaokroženo čez boke in pleča. Glava je sorazmerna, ušesa pokončna in srednje dolga. Samice so pogosto nekoliko težje od samcev in imajo lahko manjši podbradek. Splošni vtis je čvrst, uravnotežen mesni kunec, ne prefinjena ali kompaktna žival.

Kožuh in barve

Kožuh je kratek, gost in tipa flyback: po božanju v nasprotni smeri dlake se hitro vrne v prvoten položaj. Zlata različica ima toplo oranžnozlato barvo telesa, smetanov ali skoraj bel trebuh in svetlejšo podlago dlake. Risja različica je svetlejša, s srebrnkasto ali rožnato-rjavkasto površinsko barvo nad svetlejšo osnovo. Videz je zato mehkejši in rahlo ivnat. Obe barvni različici imata rjave oči.

Palomino je znan po stanovitnem, sproščenem značaju. Do svojih skrbnikov je prijazen in navadno dobro prenaša dvigovanje ter rokovanje. Zato ostaja priljubljen tudi zunaj komercialne reje. Večina živali med vsakodnevno nego ostane mirna.

Do družinskih članov je palomino navadno družaben in nežen. Dobro se ujame s starejšimi otroki, ki so se naučili pravilno podpirati telo velikega kunca. Do tujcev je večinoma sproščen in ni plašen, čeprav vsak kunec potrebuje čas, da se navadi na nove ljudi.

Do drugih živali je palomino navadno miren. Lahko si deli prostor z mirnimi, na kunce navajenimi hišnimi ljubljenčki, uvajanje k drugim kuncem pa naj poteka počasi in po potrebi po kastraciji ali sterilizaciji, saj je teritorialno vedenje pri vrsti pogosto. Pasma je tiha in ne nagiba k prekomerni dejavnosti ali oglašanju.

Palomino je pri negi kožuha nezahteven, vendar njegova velikost pomeni, da potrebuje veliko prostora in redno rokovanje, da ostane zdrav in umirjen.

Nega kožuha

• Kožuh enkrat tedensko počešite z gumijasto krtačo ali krtačo z jeklenimi ščetinami, da odstranite odvečno dlako
• Med sezonskim linjanjem krtačite večkrat na teden
• Krempljčke preglejte in po potrebi skrajšajte vsakih 4 do 6 tednov
• Med tedenskim rokovanjem preglejte tudi ušesa in zobe
• Ne kopajte; umazan kožuh očistite le na določenem mestu

Gibanje

• Vsak dan omogočite vsaj 3 do 4 ure gibanja zunaj kletke v varnem, za kunce prilagojenem prostoru
• Zagotovite dovolj prostora za poskakovanje, popolno raztezanje in stanje na zadnjih tačkah
• Ponudite tunele, škatle in igrače za glodanje za dejavnost in razvedrilo
• Med prostim gibanjem žival nadzorujte, zlasti v bližini kablov in pohištva

Okolje

Palomina nastanite v veliki kletki, stran od neposrednega sonca, prepiha in vlage. Kot velika pasma slabo prenaša vročino, zato naj bo temperatura zmerna, v toplem vremenu pa poskrbite za senco in prezračevanje. Trdna počivalna površina pomaga preprečiti rane na petah, ki so tveganje za težje kunce na žičnih tleh.

Osnova prehrane palomina je neomejeno travno seno, na primer seno mačjega repa ali travniško seno, ki poganja prebavo in obrablja zobe, ki neprestano rastejo. Seno naj predstavlja veliko večino dnevnega obroka. Peleti in zelenjava ga dopolnjujejo, ne nadomeščajo.

Priboljški in dodatki

Vsak dan ponudite svežo listnato zelenjavo, na primer romansko solato, koriander in peteršilj, nove vrste pa uvajajte eno za drugo. Priboljški, kot so majhni koščki korenja ali jabolka, naj bodo zaradi vsebnosti sladkorja le občasni. Zdrav palomino na prehrani, ki temelji na senu, redko potrebuje dodatke; namesto tega poskrbite za stalen dostop do čiste vode.

Palomino je na splošno čvrsta pasma z življenjsko dobo približno 5 do 8 let. Večina zdravstvenih težav je pogosta pri kuncih na splošno, ne le pri tej pasmi, čeprav velika telesna teža poveča tveganje za težave, kot so rane na petah. Prehrana na osnovi sena, čisto bivališče in redno rokovanje pomagajo večino težav zaznati zgodaj.

Preventivna nega

• Zagotovite neomejeno travno seno za zdrave zobe in prebavo
• Bivališče ohranjajte čisto, suho in dobro prezračeno
• V toplem vremenu vsak dan preverite zadnjico zaradi umazanije in tveganja miaze
• Spremljajte telesno težo in hranjenje, da preprečite prekomerno telesno maso
• Veterinarja, izkušenega s kunci, poiščite še pred nujnim primerom

Kot velika pasma palomino potrebuje več prostora kot manjši kunci. Kletka naj mu omogoča več polnih poskokov, popolno iztegnjenost in stojo na zadnjih tačkah, ne da bi se dotaknil stropa. Ne glede na to, ali ga nastanimo v notranjih prostorih ali v zaščiteni zunanji uti, mora prostor ostati suh, senčen in dobro prezračen. Zunanje bivališče naj bo zaščiteno pred plenilci in izolirano proti temperaturnim skrajnostim. To je pri nas, kjer poletja znajo biti vroča, zime pa mrzle, še posebej pomembno.

Seznam za ureditev bivališča

• Velika kletka s trdnimi, oblazinjenimi tlemi
• Skrivališče ali zavetje v kotu
• Težka keramična posoda za hrano in stalen vir čiste vode
• Stojalo za seno ali obilna dnevna količina sena
• Stranišče s papirnato mrvo
• Igrače za glodanje in tuneli za razvedrilo
• Ločen, za kunce prilagojen prostor za vsakodnevno gibanje

Palomino je bil vzgojen kot komercialna pasma, zato je plodovit in zanesljiv pri vzreji, samice pa imajo dober materinski nagon. Samci in samice navadno dosežejo pripravljenost za vzrejo med 6. in 8. mesecem starosti, pri večjih pasmah bliže zgornji meji. Kot pri vseh kuncih samico za parjenje pripeljemo v kletko samca, nikoli obratno, da zmanjšamo teritorialno agresivnost.

Brejost traja od 28 do 31 dni. Gnezdilnico dodamo nekaj dni pred pričakovano skotitvijo in jo obložimo s senom ter dlako, ki si jo samica sama izpuli. Povprečno leglo šteje 6 do 9 mladičev. To odraža komercialno produktivnost pasme.

Mladiči se rodijo goli in slepi ter so povsem odvisni od samice. Oči se jim odprejo pri približno 10 dneh, pri približno treh tednih pa začnejo poskušati trdno hrano. Odstavitev je navadno zaključena pri 6 do 8 tednih. Zaradi hitre in enakomerne rasti mladiči palomina hitro dosežejo tržno težo ali težo za oddajo v nove domove. Vzrejo naj izvajajo le rejci, pripravljeni odgovorno nastaniti in oddati mladiče.