Mešane Pasme Lama

Lama mesane pasme je domaca lama (Lama glama), katere poreklo vkljucuje dve ali vec razlicnih krvnih linij brez dokumentiranega selekcijskega porekla, ali pa njen rod precka uveljavljene tipe lam. V praksi je vecina lam zunaj namenskih rejnih programov mesanih pasem. Njihovo poreklo lahko zdruzuje kratkodlaki tip Ccara (klasicni) s tesno volnatim tipom Tampuli (Lanuda), ali pa vkljucuje krizance z alpakami, ki jih vcasih imenujemo huarizosi.

Ker noben enoten standard ne opredeljuje mesanih pasem, pri teh lamah opazimo veliko raznolikost v dolzini dlake, telesni velikosti in kakovosti vlakna. Vecina odraslih zivali spada v tipicen velikostni razpon lam, ceprav so posamezniki z opaznim alpakinim poreklom lahko manjsi in tezje vodnjati. Delovne lastnosti, ki delajo lame koristne, to so mirna narava, zanesljiv korak in vzdrzljivost, so prisotne pri vsej mesani populaciji, ker so te lastnosti skupne vsem domacim lamam ne glede na tip.

Lame mesanih pasem predstavljajo znaten delez lamje populacije v Severni Ameriki, Evropi in Avstralaziiji, kjer je bila osnovna zaloga pogosto prinesena iz Juzne Amerike brez stroge tipske selekcije. Gojijo jih na kmetijah in majhnih posestvah za pridelavo vlakna, kot tovorni zivali, kot varuhinje creden ovc in koz ter kot druzabne zivali.

Za koga so primerne

Lame mesanih pasem ustrezajo lastnikom, ki zelijo vsestranskega in odpornega kamelidarja brez zahteve po registriranem rodovniku. Prakticne so za manjse kmetije in podezelska posestva, kjer je potrebna nosnost, pridelava vlakna ali varovanje crednine, ter za lastnike, ki raje sprejmejo ali kupijo zivali iz obstojecih trop, ne pa od specializiranih rejcev. Potrebujejo varno pasisko ograjeno zemljisce, drustvo vsaj enega drugega kamelidarja in redno nego; niso primerne za zaprta mestna okolja.

Lame so bile udomacene iz divjega gvanaka (Lama guanicoe) v visokih Andih na obmocju danasnje Peruje in Bolivije pred vec tisoc leti. Arheoloske najdbe kazazejo, da se je udomacitev zacela vsaj pred 5.000 do 6.000 leti, kar lamo uvrsca med najzgodnejse udomacene zivali v Amerikah. Ze od zgodnjega obdobja udomacitve so lame obstajale v locenih tipih. Andski pastirji so prepoznavali kratkodlaki tip Ccara kot delovni in tovorni tip ter tezje volnatega Tampulija ali Lanudo kot vlaknonosni tip. Ti tipi so bili v nekaterih skupnostih loceno gojeni in upravljani, a v mnogih pasirnih razmerah sta oba tipa zivela in se parila skupaj brez strogega nadzora, kar je povzrocalo krizance z vmesno dolzino dlake in telesno obliko po celotnem razponu.

V obdobju inkajske drzave in skozi kolonialno dobo so lamje crednine stele milijone zivali in sluzile kot primarna tovorni zivali po vsem andskem cestnem omrezju. Upravljanje populacij je bilo pragmaticno, ne pasemsko usmerjeno, naravno mesanje tipov pa je bilo pogosto, kjer so velike crednine pasle skupna pasniska obmocja.

Locene kategorije mesanih posameznikov so nastale s krizanjem lam z njihovim bliznijm sorodnikom alpako (Vicugna pacos). Ti krizanci, znani kot huarizosi, kadar je lamji samec oce mladicev alpakinji samici, in kot mistos, kadar je obratno, so bili zgodovinsko gojeni z namenom zdruziti velikost lame s finostjo alpakinega vlakna. Plodnost hibridov je zmanjsana, ne pa odsotna, in populacije huarizosov obstajajo v Juzni Ameriki ze stoletja.

Izvoz lam v Severno Ameriko se je resno zaceli v sedemdesetih letih 20. stoletja in se razsiril v osemdesetih in devetdesetih letih. Zgodnji uvozniki so prinasali zivali iz razlicnih juznoameriskih virov, pogosto brez evidenc o tipski cistosti. Rezultirajoca severnoameriiska osnovna populacija je bila genetsko mesana ze od samega zacetka. Nadaljnje vzrejanje v Severni Ameriki, Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji je se naprej mesalo lastnosti tipov Ccara in Tampuli, kar je ustvarilo veliko populacijo zivali, ki ne ustrezajo izkljucno nobennemu tipu.

Danes registri pasem lam obstajajo v vec drzavah, a registrirane zivali predstavljajo le majhen delez svetovne lamje populacije. Vecina lam zunaj Juzne Amerike in znaten delez znotraj nje so mesane pasme.

Noben enoten videz ne opredeljuje lame mesane pasme. Najopaznejsa razlika je dolzina in gostota dlake, ki je lahko kjerkoli med kratkodlakim, cisto obrazovanim tipom Ccara in tezko vodnjanim tipom Tampuli. Mnogi mesani posamezniki imajo srednje dolgo telesno dlako z delno volnatim obrazom in nogami, nekateri pa imajo na glavi topknot ali grebenec daljsih vlaken. Telesne proporcije so v vecini primerov v skladu s standardno lamjo obliko: dolg, pokoncen vrat, klinasto oblikovana glava z ukrivljenimi bananinastimi ussimi in dolge noge z dvorstnimi blazinastimi stopali.

Velikost je spremenljiva, a tipicno spada v normalni lamji razpon. Zivali z opaznim alpakinim poreklom so navadno manjse, z bolj okroglo telesno obliko, krajsimi nogami in topejsim obrazom. Barva je pri vseh mesanih posameznikih zelo raznolike, ker pri neregistriranih tropah ni selekcijskega pritiska glede barve dlake.

Raznolikost dlake

Stopnja volnatosti obraza in nog je najjasnejsi vizualni kazalec tipskega porekla. Posameznik s cisto obrazovanimi nogami in obrazom nosi vec vpliva Ccara; tisti s tezko voljo prek obraza, cela in zgornjih nog nosi vec vpliva Tampuli. Vmesne zivali, ki so vecina v mesanih trop, kazejo delno prekritost. Finost vlakna se prav tako razlikuje: zivali z manj alpakinega porekla pridelujejo grobejse runo, primerno za preproge in vrvi, medtem ko tiste z vec alpakinega vpliva lahko pridelujejo vlakno dovolj fino za predenje v oblacila.

Temeljni znacaj domace lame je v splosnem dosleden pri vseh tipih in mesanih posameznikih. Lame so mirne, radovedne in pozorne. Skrbno opazujejo svojo okolico, si zapomnijo izkusnje rokovanja in se dobro odzivajo na dosledne rutine brez pritiska. Lama mesane pasme, vzgojena z rednim cloveckim stikom od mladosti, je tipicno preprosta za halteriranje, vodenje in zdravljenje.

V stiku z ljudmi je vecina mesanih lam strpna in nena, ne pa odkrito naklonjena. Z znanimi rokovavalci vzdrzujejo kratko osebno razdaljo in so pozorne, ne pa agresivne do tujcev. Pljuvanje je normalen znotrajvrstni komunikacijski signal, ki se uporablja predvsem glede hrane ali ranga. Na ljudi je usmerjeno redko, navadno kadar se zival pocuti utesnjeno ali jo grdo ravnamo.

Med drugimi zivalmi so lame trdne zivali in se pod osamelo stresajo. Mesane lame, ki zivijo z ovcami ali kozami, pogosto prevzamejo vlogo varuhinja, se postavijo na rob crednine in opozorijo ali aktivno prezenejo plenilce, kot so psi in lisice. To vedenje ni natrenirano; odrazav naravno pozornost in pripravljenost preganjati neznane zivali.

Razlike v vedenju med mesanimi posamezniki verjetneje odrazavajo zgodnje rokovanje kot rodovnik. Zivali z minimalnim cloveckim stikom v prvih mesecih so tezje za delo kot odrasle. Dosledno vodene lame mesanih pasem so v splosnem enako vodljive kot kateri koli registrirani tip.

Vsakodnevna nega sledi standardnim zahtevam za vse domace lame, s prilagoditvami glede na individualno dolzino dlake in rabo zivali. Tezko vodnjate mesane zivali potrebujejo letno strizenje; kratkodlakim zadostuje le delno urejanje ali pa strizenje sploh ni potrebno. Mesano genetsko ozadje ne vpliva bistveno na zahteve glede nege.

Okolje in nastanitev

Lame mesanih pasem so odporne in dobro prenasajo mraz in nadmorsko visino. Potrebujejo suho, prezracevano zavetisce, dovolj veliko, da se vsa skupina lahko udobno postavi in leze, senco poleti ter zascito pred nalivi z vetrom. Ograjanje mora biti visoko 1,2 do 1,5 m in brez bodeče zice na visini lam, ki lahko poskoduje vlakno in kozo. Pasnik je treba redno pregledovati za strupene rastline, vkljucno z navadnim kriziscem, tisovcem, rododendronom in praprotjo. Nikoli ne gojite ene same lame brez druzbe. Za dobro pocutje zivali sta potrebna vsaj dva kamelidarja.

Gibanje in aktivnost

Ustrezna pasnika zagotavlja vecino gibanja, ki ga lame potrebujejo. Delovnim tovornim zivalim koristijo redni pripravljalni sprehodi in vadba z obremenitvijo. Varuhiniske zivali, ki se gibajo s crednino, ostajajo aktivne s svojim patruliranjem. Lame, ki se pasejo brez dolocene vloge, morajo vseeno imeti prostor za tek, igro in kopanje v prahu.

Lame imajo tristopenjski zeludec in ucinkovito predelajo vlakna, kar pomeni, da iz krme izvlecejo dobro prehrano, ki bi bila nezadostna za govedo ali konje enake telesne teze. Osnovna prehrana so pasisni sesek in travna sena. Lame mesanih pasem nimajo drugacnih prehranskih zahtev kot registrirane zivali; zahteve se razlikujejo glede na stopnjo zivljenja, obremenitev z delom in telesno stanje, ne pa po poreklu.

Debelost je pogost upravljavski problem pri lamah, ki so na bogatem pasniku brez zadostnega gibanja ali omejitve krme. Ciljna ocena telesnega stanja za vecino odraslih zivali je 3 na 5-stopenjski lestvici. Rebra morajo biti tiipljiva z lahkim pritiskom, ne pa vidna. Prespitane zivali so bolj izpostavljene tvorbi in presnovnim tezavam.

Pomanjkanje mineralov je pogosto v mnogih regijah. Selen, baker in cink so v pasnikih in senu pogosto pod zahtevami lam. Camelid-specificen prosti mineral ali mineral, oblikovan za lame in alpake, resuje vecino regionalnih pomanjkljivosti. Izogibajte se ovcinskim mineralom, ki omejujejo raven bakra pod zahteve kamelidarjev.

Voda in sol

Cista voda mora biti na voljo ves cas. V mraznich razmerah grete vodne vire preprecujejo dehidracijo. Navadna bela sol po prostem izboru zadosti potrebam po natriju in spodbuja zadosten vnos vode. Ne nadomestitre solnega kamna, oblikovanega za govedo ali konje, kot edini vir mineralov.

Lame mesanih pasem nimajo posebnega profila bolezni v primerjavi z registriranimi tipi. Zdravstvena tveganja odrazavajo vrstno biologijo, razmere upravljanja in geografsko regijo, ne pa porekla. Sirokie genetsko ozadje mesanih posameznikov ne podeljuje merljivih zdravstvenih prednosti ali slabosti v primerjavi z zaprtozredenimi tipi na ravni populacije.

Najpomembnejse stalno zdravstveno upravljanje v vecini regij je nadzor parazitov. Prebavni okroglocrvi, zlasti Haemonchus contortus (barbov crvic), povzrocajo hujsanje in anemijo. Ciljano selektivno zdravljenje na podlagi stevila jajcec v blatu in ocene FAMACHA je bolj trajnostno kot kalendarsko celovito doziranje, ki pospesuje odpornost.

Program preventivne nege

• Rutinsko stevilo jajcec v blatu vsakih 8 do 12 tednov s ciljnim zdravljenjem.
• Letni veterinarski pregled, vkljucno z ocenjevanjem zob in telesnega stanja.
• Regionalni urnik cepljenja po priporocilih; klostridijska cepiva se uporabljajo v vecini regij z lamo.
• Rezanje nohtic 2 do 4-krat letno.
• Dopolnitev selena in mineralov glede na analizo lokalnih krmnih rastlin.
• Strizenje pred toplim vremenom pri zivalih s tezko dlako.
• Karantena in testiranje novih zivali pred uvedbo v trop.

Lame mesanih pasem se razmnozujejo po istem vzorcu kot vse domace lame. Samice dosezejo razmnozevalsko zrelost med 12. in 18. mesecem starosti, ceprav vecina izkusenih rejcev odlozi prvo parjenje, dokler samica ne doseze vsaj dve tretjini pricakovane odrasle teze in je v ustreznem telesnem stanju. Prezgodnje parjenje zavira rast in povecuje zaplete v brejosti. Samci postanejo plodni pri priblizno 2 do 3 letih starosti.

Lame so inducirane ovulatorke. Samica ne ciklira po fiksnem urniku; ovulacijo sprozzi parjenje. To pomeni, da parjenje lahko poteka v vecini letnih casov, ceprav mnogi rejci raje izberejo spomladansko parjenje, da pridobijo mladice naslednje pomladi, ko so razmere blazje. Parjenje poteka, ko sta obe zivali v kushanem polozaju (lezanje), samec pa med tem glasno vokalizira s znacilnim zvokom, imenovanim orgling.

Brejost traja priblizno 11,5 meseca (340 do 350 dni). Enojni porodi so mocno pravilo; dvojcki so redki in nosijo povecano tveganje za samico in potomce. Porodi se najpogosteje zgodijo podnevi. Zdrav mladic se navadno postavi v 30 do 90 minutah in pricne sesati v nekaj urah. Mladici se odstavijo med 4. in 6. mesecem.

Krizanje lam z alpakami se izvaja v nekaterih regijah s ciljem zdruziti finost vlakna alpake z velikostjo lame. Potomci se imenujejo huarizosi (lamji samec, alpakin sami) ali mistos (alpakin samec, lamji samica). Huarizosi so vecji od alpak in imajo runo vmesne finosti. Na splosno so plodni, a kazejo zmanjsan razmnozevalski uspeh v primerjavi s katerokoli starsevsko vrsto, njihovo vlakno pa je kakovostno med obema vrstama. Vzrejni programi, usmerjeni v huarizose, zahtevajo skrbno selekcijo in so zunaj Juzne Amerike manj pogosti.

V neregistriranih tropah je nenacrtovano parjenje med clani trope najpogostejsi vzrok za mesane tipe potomcev. Locevanje samcev od samic zunaj nacrtovanih parjenj je primarna upravljavska strategija za nadzor razmnozevalnosti.