Klasična (ccara)

Klasicna lama (Ccara) je ena od dveh osnovnih tipov dlake pri domaci lami (Lama glama). Prepoznamo jo po kratki, lahki dlaki na telesu ter po cisti glavi in nogah brez volne na obrazu in spodnjih udih. To je delovna vrsta lame, ki so jo tisocletja gojili v visokih Andih za prenasanje tovora po strmem in skalnatem terenu.

Odrasle zivali so velike. V visino pri glavi dosezejo pribliZno 1,7 do 1,8 metra in zatehajo med 130 in 200 kilogrami, kar Ccaro uvrsca med tovornice in delovne zivali, ne pa med pasme za pridobivanje vlakna. Kratka dlaka zbira manj necistoce in je v grobem terenu lazje vzdrZevana kot pri bolj volovitih vrstah.

Pasma je umirjenega in stabilnega znacaja. Ccare so radovedne in inteligentne, hitro se naucijo dnevnih rutin in se dobro prilagodijo ravnanju z njimi, ko se navadijo na ljudi. So cRedne zivali in jim gre najbolje, ce imajo ob sebi vsaj eno drugo kamelo.

Komu ustreza

Ccara je primerna za manjse kmetije, posestva in podezelske nepremicnine z varno ograjo in pasnisom. Je prakticna izbira za tiste, ki iscejo vzdrzljivo tovornico, mirnega varuha za ovce ali koze ali nezahtevno cRedno zival. Ni hisni ljubljencek; potrebuje prostor, druzbo sebi podobnih in redno ravnanje.

Lamo so udomacili iz divjega gvanaka v Andih Juzne Amerike. Arheoloske najdbe postavljajo ta proces udomacitve v visocja danasnjega Peruja in Bolivije pred vec tisoc leti, kar uvrsca lamo med najstarejse pripitomljene zivali v Amerikah.

Za andske narode je bila lama osrednja delovna zival. Prenasala je blago po gorskih poteh, sluzila kot vir mesa in koz, njen gnoj pa so uporabljali kot gorivo. V casu inkskega imperija so velike crede lam prenasale trgovsko blago in zaloge po cestnem omrezju, ki je presekalo visoke prevoze, kjer kolesnemu prometu ni bilo dostopa.

Tip Ccara je bil selekcioniran prav za to transportno vlogo. Rejci so dajali prednost krajsi dlaki in trdnemu, atletskemu okviru, sposobnemu nositi tovore na dolgih razdaljah in na visoki nadmorski visini. Rezultat je vitka, kratkovolnata zival, ki jo prepoznamo danes, in ki se razlikuje od bolj volovitega tipa (Tampuli ali Lanuda), gojenega bolj za vlakno.

Lame, vkljucno z zivalmi tipa Ccara, so pozneje izvozili zunaj Juzne Amerike. Danes jih gojijo po Severni Ameriki, Evropi in Avstralaziji za tovorno rabo, varovanje cred in kot druzabne zivali, ceprav pasma ostaja najmocneje povezana s perujsko in sirso andsko domovino.

Ccara ima klasicno lamino silhueto: dolg pokoncno nosen vrat, klinasto oblikovano glavo z bananasto ukrivljenimi usesi, ki se uvijata navznoter, in dolge noge, narejene za prehojene terene. Znacilna poteza je dlaka. Telo pokriva kratka do srednje dolga volna, medtem ko obraz, glava in spodnji deli nog ostajajo kratko porasli, kar daje zivali urejen in atletski videz.

Postava je misicava, ne pa tezka. Pravilno grajena Ccara ima ravne noge, raven hrbet in globok prsni kos, kar je koristno pri nosenju tovora. Blazinaste dvoprste noge dobro oprijemajo skale in mehka tla brez poskodbovanja podlage.

Dlaka in barve

Volna tipa Ccara je krajsa in grobejsa od tiste pri volovitem tipu, s plastjo pokrovnih dlak nad finejso poddlako. Barve so zelo raznolike. Pojavljajo se jednobarvno bela, peskovnata, rjava, siva in crna, pa tudi pisane in pegaste kombinacije. Barva dlake ne vpliva na delovno sposobnost in je pretezno stvar individualnega vzreje.

Ccara ima umirjen in uravnotezen znacaj. Te lame so budne in radovedne, raziskujejo nove predmete in rutine ter si zapomnjejo izkusnje z rokovanjem, zato je dosledno ravnanje posebej pomembno. Z rednimi in mirnimi stiski postanejo z njimi enostavno voditi, nakladati in delati.

V druzinskem okolju je dobro socializirana Ccara mirna in tolerantna. Do neznancev se obicajno obdrzi na varni razdalji in pocaka, da se pocuti varno, preden se pribliza. Ta previdnost skupaj z velikostjo in pripravljenostjo pregnati vsiljivce je razlog, da lame pogosto sluzijo kot cudari za crede ovac in koz.

Ccara je cRedna zival in potrebuje vsaj enega druzabnika med kamelidami. Z drugo zivino, s katero je odrasla skupaj, zivi mirno. Pljuvanje je normalen komunikacijski signal, ki ga lame vecinoma uporabljajo med seboj pri hrani ali vzpostavljanju hierarhije; na ljudi je usmerjen le redko, navadno takrat, ko se zival pocuti ujeto.

Nega dlake

• Kratka dlaka Ccare zahteva le malo krtacenja; obcasno ciscenje odstrani ohlapno dlako in omogoci pregled koznate podlage.
• Rezite parklje po potrebi, navadno veckrat letno, da ohranite oba prsta v ravnotezju.
• Preverjajte zobe in po potrebi skrajsajte bojevalne zobe pri intaktnih samcih.
• V vrocih podnebjih strizite ali primite daljso volno pred poletjem, da preprecite toplotni stres.

Gibanje

• Vsakodnevni dostop do pasnika ali ograjene povrsine za pasco in gibanje.
• Sprehodi ali tovorniske ture vzdrzujejo delovne zivali v formi in jih umsko spodbujajo.
• Prostor za tek in valjanje; lame se kopljejo v prahu, da vzdrzujejo dlako.

Okolje

Ccara je vzdrzljiva in dobro prenasa mraz in visino. Potrebuje suho, prezraceno zavetisce pred senco, vetrom in dezjem, stalen dostop do ciste vode in varno ograjo visine priblizno 1,2 do 1,5 metra. Pasnik mora biti brez strupenih rastlin. Priskrbite vsaj enega druzabnika med kamelidami, saj je osamljena lama pod stalnim stresom.

Lame so modificirani prezvekovalci s trikomornim zelodom, zato je osnova prehrane krma: pasnik in trava v senu. Vlaknino prebavljajo ucinkovito in ostanejo v dobri kondiciji ob razmeroma skromnem obroku v primerjavi z vecjimi zivalmi. Cilj je enakomerna telesna kondicija, ne pretanke in ne prehranjene zivali, saj je debelost resnnicno tveganje na bogatem pasniku.

Zagotovite stalen dostop do ciste vode in navadne soli ali mineralnega dopolnila, primernega za kamelidne vrste, saj je krma v mnogih regijah revna z dolocenimi minerali. Zito je treba omejiti in ga uporabljati le za podporo delovnih zivali, v pozni brejosti ali med dojenjem.

Priboljski in dopolnila

Majhne kolicine korenja ali jabolka ustrezajo kot nagrade pri usposabljanju. Mineralno dopolnilo, pripravljeno za kamelidne vrste, pokrije pomanjkljivosti pase, selen ali vitamin D pa sta lahko priporocena v obmocjih z njihovim pomanjkanjem ali za zivali, ki zimi ostajajo v zaprtih prostorih. Za nasvet glede dopolnil se obrnite na lokalnega veterinarja, ker se potrebe razlikujejo po regijah.

Ccara je robustna pasma, prilagojena tezkim razmeram na visocjih, in ob dobrem gospodarjenju z zivalmi pogosto dozivi 15 do 25 let. Vecina zdravstvenih tezav izvira iz nacina reje in ne iz pasme same: zajedavci, prekomerno hranjenje, slaba nega parkljev ali toplotni stres v vrocih in vlaznih podnebjih. Kratko dlacna delovna zival vrocino praviloma prenasetza laze kot tezko volovita.

Preventivna nega

• Rutinski pregled jajcec zajedavcev v blatu in ciljano razcervljanje.
• Letni veterinarski pregled in regionalna cepljenja po navodilu.
• Redno rezanje parkljev in ocenjevanje telesne kondicije.
• Senca in voda poleti; suho zavetisce pozimi.
• Mineralna dopolnila, primerna za vasepodrocje.

Samice lame lahko dosezejo vzrejno pripravljenost pri 12 do 18 mesecih, ceprav mnogi rejci pocakajo, da samica doseze priblizno dve tretjini odrasle teze pred prvim parjenjem. Samci zorijo pocasneje in so navadno plodni od priblizno dveh do treh let starosti.

Lame so inducirane ovulatorke, kar pomeni, da samica izpusti jajcece kot odziv na parjenje in ne po stalnem ciklu, zato jih je mogoce pariti v vecini letnih casov. Parjenje poteka, ko obe zivali lezita (v polozaju kush), samec pa pri tem oddaja znacilno brnenje, ki mu pravimo orgling.

Brejost je dolga, priblizno 11,5 meseca, in skoraj vedno privede do enega samega mladica, ki mu pravimo kria. Dvojcki so redki. Porodi se navadno odvijajo med dnevno svetlobo, in zdrav kria navadno stoji in sesa v eni do dveh urah po rojstvu. Krie se navadno odstavijo pri priblizno stirih do sestih mesecih. Locena skupina za odstavce in preprecitvanje prevelikih stikov z mladimi samci pomaga pri preprecevanju vedenjskih tezav pozneje.