Eurasier

Evrazijec je srednje velik spremljevalni pes iz Nemčije, grajen po vzoru špicev, s klinasto glavo, pokončnimi ušesi in gosto dvojno dlako. Nastal je v šestdesetih letih 20. stoletja kot družinski pes, in ta namen še danes opredeljuje pasmo. Evrazijci se tesno navežejo na ljudi, s katerimi živijo, in svoje lastnike pogosto tiho spremljajo iz sobe v sobo.

Značaj je glavna posebnost pasme. Dobro vzrejen evrazijec je uravnovešen in samozavesten, ne razburljiv. Do svoje družine je nežen, do neznancev pa je po naravi zadržan: obiskovalca najprej opazuje, preden se odloči, ali se mu bo približal. Ta zadržanost je za pasmo običajna in je ne smemo zamenjati s plašnostjo ali agresivnostjo.

Evrazijci so v primerjavi z drugimi špici tihi psi. Lajajo namensko, ne neprestano, in se prilagodijo dnevnemu ritmu doma. Občutljivi so na ton glasu in razpoloženje v družini. Zato je zgodnja socializacija ter nežno in dosledno vodenje pomembno že od mladička naprej.

Komu pasma ustreza

Evrazijec ustreza družini, ki si želi mirnega in vdanega spremljevalca ter ga lahko vključi v vsakdanje življenje. Najbolje uspeva pri lastnikih, ki so pogosto doma, saj pasma ne mara dolgotrajne osamljenosti. Zaradi zadržanosti do tujcev evrazijec ni družaben pes na sprehajališču za pse, zato naj to dobro premislijo tisti, ki iščejo prijaznega psa za vsakogar. Potrpežljivi, nežni lastniki, ki se izogibajo ostremu kaznovanju, dobijo od pasme največ.

Evrazijec je razmeroma nova pasma z dobro dokumentiranim izvorom. Razvil jo je Julius Wipfel v Nemčiji v šestdesetih letih 20. stoletja, skupaj z manjšo skupino vzrejevalcev in ob sodelovanju etologa Konrada Lorenza, čigar spisi o psih so vplivali na vzrejni cilj. Cilj je bil uravnotežen družinski pes, ki bi združeval videz špica z umirjenim, na ljudi osredotočenim značajem.

Osnovno križanje je povezalo keeshonda, imenovanega tudi volčji špic, s čau čauom. Rezultat tega križanja so sprva imenovali volčji čau. Vzrejevalci so pozneje vključili še samojeda, da bi razširili genski nabor ter izboljšali značaj in dlako.

Leta 1973 je bila pasma priznana in je dobila ime evrazijec. Ime odraža evropske in azijske pasme v njenem poreklu. Istega desetletja jo je priznala tudi Mednarodna kinološka zveza (FCI); uvrščena je v skupino špicev in primitivnih pasem. V Sloveniji pasmo zastopa Kinološka zveza Slovenije (KZS), ki je nacionalna članica FCI.

Pasma je ostala razmeroma redka. Še danes jo vzrejajo predvsem kot spremljevalca, ne za delo ali šport. Številni pasemski klubi še vedno dajejo velik poudarek zdravstvenim testiranjem in izbiri po značaju. Tako pasmo ohranjajo blizu Wipflovemu prvotnemu namenu.

Evrazijec je srednje velik pes skladne, rahlo pravokotne postave. Glava je klinasta z zmerno izraženim stopom, ušesa so pokončna in dovolj narazen, temne oči pa dajejo buden, miren izraz. Rep je visoko nastavljen in zavihan ali ukrivljen čez hrbet. Na splošno naj bo pes videti močan, a ne težak, brez pretiravanja pri katerikoli lastnosti.

Dlaka in barve

Evrazijec ima gosto dvojno dlako, primerno za hladno vreme. Podlaga je mehka in gosta, krovna dlaka pa daljša in bolj rahla, z daljšimi resami na repu, zadnji strani nog in okoli vratu. Dlaka leži razmeroma ohlapno, ne štrli od telesa.

Pasemski standard dopušča skoraj vse naravne barve, razen jetrne in povsem bele. Zaradi vpliva pasme čau čau je pogost tudi delno ali povsem modrikasto črn jezik. Bele lise na telesu na razstavah niso zaželene, na psa kot spremljevalca pa ne vplivajo.

Evrazijec je tih, dostojanstven pes, katerega značaj se vrti okoli družine. Do ljudi, s katerimi živi, je nežen in vztrajno navezan, pogosto ostaja v bližini in počiva v istem prostoru. Ni vsiljivo lepljiv, si pa želi biti vključen, ne izločen.

Do tujcev je pasma po naravi zadržana. Evrazijec navadno mirno opazuje novo osebo in ohranja razdaljo, dokler se ne odloči, da je obiskovalec sprejemljiv. Ni varnostni pes in redko kaže agresivnost, vendar zaupanja ne podari hitro. Vsiljeno pozdravljanje zadržanost običajno le še poveča, zato naj obiskovalci psu dovolijo, da se približa sam, ko je pripravljen.

Do otrok v lastni družini je evrazijec navadno nežen in potrpežljiv, še posebej, če odrašča z njimi. Ob zgodnji socializaciji običajno dobro prenaša tudi druge pse in hišne živali. Pasma je občutljiva na oster ton glasu, napeto ali nemirno domače okolje pa vpliva na razpoloženje psa.

Evrazijec je pasma z zmernimi zahtevami po negi. Glavne potrebe so redna nega dlake, stalno dnevno gibanje in vključenost v družinsko življenje. Gosta dvojna dlaka dobro prenaša mraz in je dobro prilagojena celinskemu podnebju z mrzlimi zimami, kakršno prevladuje v večjem delu Slovenije. Zaradi goste dlake pa je pes bolj občutljiv na vročino, zato naj bo poleti gibanje razporejeno na hladnejši del dneva.

Nega dlake

• Dlako krtačite enkrat do dvakrat na teden, da odstranite odvečno podlago in preprečite zavozlanost; posebno pozornost namenite vratu, predelu za ušesi in zadnji strani nog.
• V obeh letnih obdobjih močnega linjanja krtačite dnevno, saj takrat odpade veliko podlage.
• Kopajte le, kadar je to potrebno; umazanija se z dlake večinoma sama otrese, prepogosto kopanje pa izpere naravna olja.
• Kremplje preglejte in po potrebi skrajšajte vsakih nekaj tednov, dlako med blazinicami pa ohranjajte urejeno.
• Redno čistite ušesa in preverjajte stanje zob.

Gibanje

• Zagotovite približno 45 do 60 minut dnevne aktivnosti s sprehodi in prostim gibanjem.
• Dodajte vohalne igre ali lahkotno urjenje, da ima pes tudi miselno nalogo.
• Kjer je mogoče, omogočite prosto gibanje brez povodca na varnem, ograjenem prostoru.
• Pri mladih mladičih se izogibajte naporni, ponavljajoči se vadbi, dokler se sklepi še razvijajo.

Okolje

Evrazijec dobro živi v hiši z dostopom do varno ograjenega vrta, a se lahko prilagodi tudi manjšemu stanovanju, če je dovolj gibanja. Ključna zahteva je človeška družba. Pasma se močno naveže na svoje ljudi in slabo prenaša dolge ure samote. Zato je najprimernejša za gospodinjstvo, kjer je nekdo navadno doma, ali za lastnike, ki lahko psa vzamejo s seboj.

Evrazijec potrebuje popolno, uravnoteženo prehrano, prilagojeno starosti, teži in aktivnosti. Večina lastnikov hrani s kakovostno industrijsko hrano za pse, čeprav lahko delujeta tudi domače pripravljena ali surova prehrana, če ju sestavi veterinar. Pasma je zmerno aktivna in ob prekomernem hranjenju rada pridobi težo, zato je bolje obroke odmeriti, kot pa hrano ponujati na prosto razpolago.

Priboljški in dodatki

Priboljški naj predstavljajo največ približno 10 odstotkov dnevnih kalorij; upoštevajte jih pri skupnem obroku, da pes ne pridobiva teže. Uravnotežena popolna prehrana običajno zagotovi vsa potrebna hranila, zato večina zdravih psov dodatkov ne potrebuje. Veterinar lahko za starejše pse ali pse s sklepnimi težavami priporoči dodatke za sklepe ali maščobne kisline omega-3. Sveža voda naj bo na voljo ves čas.

Evrazijec je na splošno zdrava in trdna pasma. K temu pripomorejo pasemski klubi, ki dajejo velik poudarek zdravstvenim pregledom. Običajna življenjska doba je 11 do 13 let. Tako kot pri vseh psih se tudi pri tej pasmi nekatere bolezni pojavljajo pogosteje kot pri splošni populaciji, zato izbira vzrejevalca, ki pregleduje plemenske živali, zmanjša tveganje za dedne težave.

Preventivna zdravstvena skrb

• Redno cepite psa in izvajajte zaščito pred bolhami, klopi in črvi.
• Enkrat letno obiščite veterinarja, pri starejših psih pa dvakrat letno.
• Vzdržujte zdravo telesno težo, da razbremenite sklepe.
• Redno ščetkajte zobe in poskrbite za ustno higieno.
• Izberite vzrejevalca, ki predloži rezultate pregleda kolkov, komolcev in oči za oba starša.

Evrazijec je pameten in se dobro uči, a je občutljiv in razmeroma samostojen, zato se ne odziva dobro na vrtanje ali silo. Najprej premisli, šele nato ukrepa, in če je šolanje enolično ali strogo, preprosto neha sodelovati. Najboljše rezultate prinaša mirno, potrpežljivo vodenje s kratkimi in pozitivnimi vajami. Pasma je po naravi zadržana, zato je zgodnja in raznolika socializacija zelo pomembna: mladiček naj v prvih mesecih na sproščen način spozna čim več ljudi, krajev in situacij.

Osnove

1. Zgodaj začnite s socializacijo in mladička nežno seznanjajte z novimi ljudmi, psi, zvoki in podlagami.
2. Naučite ga osnovnih ukazov, kot so odziv na ime, sedi, priklic in hoja na ohlapnem povodcu.
3. Vaje naj bodo kratke in naj se končajo, dokler je pes še zainteresiran.
4. Za nagrajevanje uporabljajte hrano, pohvalo in igro, ne kaznovanja.
5. Pred sproščanjem s povodca izurite zanesljiv priklic.
6. Vadite na različnih krajih, da se naučeno obnese tudi zunaj doma.

Evrazijci telesno in duševno dozorijo pozneje kot mnoge druge pasme. Odgovorni vzrejevalci zato s parjenjem počakajo, dokler pes ni star približno dve leti, da lahko dokončajo vsa zdravstvena testiranja. Parjenje, brejost in skotitev potekajo po običajnem vzorcu za srednje velikega psa. Brejost traja približno 63 dni, legla pa v povprečju štejejo štiri do šest mladičev, čeprav se število lahko razlikuje.

Vzgoja mladičev je obdobje, v katerem se oblikuje značaj pasme. Psica navadno vzgaja leglo v tesnem stiku z ljudmi, zgodnje rokovanje z mladički pa gradi samozavesten in uravnovešen značaj, po katerem je pasma znana. Mladiči so navadno odstavljeni pri starosti sedem do osem tednov in običajno odidejo v nove domove od osmega tedna dalje. Evrazijec je bil ustvarjen kot stabilen družinski spremljevalec. Zato ugledni vzrejevalci veliko pozornost namenjajo značaju ter zdravju kolkov, komolcev in oči pri starših. Številni pasemski klubi vodijo registre, s katerimi podpirajo skrbno, načrtovano vzrejo namesto množične proizvodnje.

Kako registrirati psa pasme Eurasier v Sloveniji

Vpišite ime psa pasme Eurasier, datum rojstva in ostro fotografijo, dodajte svojo telefonsko številko in shranite. To je vse, in nikoli nič ne stane. Registracija psa deluje s čipom ali brez njega.

Petnajst številk pod kožo psa pasme Eurasier pokaže na vas šele takrat, ko to pove register. Naj pove brezplačno: zapis pri United Pet Club nikoli ne poteče, sprejme vsak čip in vsaka sprememba podatkov je brezplačna. Registracija mikročipa najprej, račun takoj zatem.