Dansko-švedski kmečki pes je vsestranski, prijazen majhen kmečki pes, znan po svojem igrivem duhu ter živahni, ljubeči naravi.
Kako je dlaka pasme Dansko-švedski kmečki pes zgrajena in kaj to pomeni pri negi.
Dansko-švedski kmečki pes je majhen, prijazen pes z danskih kmetij, cenjen zaradi igrivosti, navezanosti na družino in energičnosti.
Dansko-švedski kmečki pes je majhen spremljevalni in delovni pes, ki se je razvil na kmetijah Danske in južne Švedske. Kljub drobni postavi je zgrajen za gibanje: uporabljali so ga za lovljenje podgan in miši, varovanje dvorišča ter družbo domačim. Pasma je prijazna do ljudi in se močno naveže na družino, s katero živi.
Gre za živahnega psa z aktivnim temperamentom. Rad se igra, hitro se uči in ostaja pozoren na dogajanje okoli sebe. Mnogi lastniki opisujejo pasmo kot teriersko po zagnanosti, a mirnejšo po razpoloženju: ko dobi dovolj gibanja in pozornosti, se rad umiri v hiši.
Tehta približno 7 do 12 kilogramov, v vihru meri od 30 do 39 centimetrov, zato se dansko-švedski kmečki pes prilega domovom različnih velikosti. Najbolje uspeva pri lastnikih, ki mu lahko ponudijo dnevno gibanje, igro in redno družbo, ne pa dolgih ur samote.
| Lastnost | Podrobnost |
|---|---|
| Izvor | Danska |
| Velikost | Majhna (približno 7 do 12 kg) |
| Življenjska doba | 11 do 13 let |
| Skupina / vloga | Kmečki pes, lovec na podgane, spremljevalec, čuvaj |
| Primeren za | Družine, otroke in druge pse, če je zgodaj socializiran |
Pasma ustreza aktivnim posameznikom in družinam, ki si želijo majhnega psa z energijo in osebnostjo. Dobro uspeva v hišah z vrtom, lahko pa živi tudi v stanovanju, če ima dovolj rednega gibanja. Lastniki, ki psa vključijo v vsakdanje opravke in mu ponudijo miselne izzive, bodo odkrili prilagodljivega in vnetega spremljevalca.
Dansko-švedski kmečki pes izvira s kmetij Danske in južne Švedske, kjer je lovil podgane in čuval dvorišče, preden so ga konec osemdesetih let priznali kot samostojno pasmo.
Dansko-švedski kmečki pes izhaja iz majhnih kmečkih psov, ki so stoletja živeli po Danskem in v južni švedski pokrajini Skåne. Ti psi so bili vsestranski pomočniki na podeželskih posestvih: lovili so podgane v hlevih in skladiščih, opozarjali na tujce in spremljali družino pri vsakdanjih opravilih. Cenili so jih zaradi uporabnosti, ne zaradi enotnega videza, zato se je tip od kmetije do kmetije razlikoval.
S spremembami v kmetijstvu v dvajsetem stoletju je število teh psov na podeželju upadalo, zato se je pojavil strah, da bo stari tip izginil. Od poznih sedemdesetih let so vzreditelji in kinološka društva na Danskem in Švedskem začeli popisovati in ohranjati preostale pse ter beležiti njihove mere in lastnosti, da bi opredelili enoten tip.
Državi sta sodelovali pri skupnem standardu. To sodelovanje se odraža v imenu pasme, ki združuje dansko in švedsko poimenovanje. Danski in švedski kinološki klub sta pasmo priznala leta 1987. Mednarodna kinološka zveza (FCI) jo je pozneje sprejela med priznane spremljevalne in delovne pasme.
Zunaj Skandinavije dansko-švedski kmečki pes ostaja razmeroma redek, čeprav se zanimanje širi tudi v druge dele Evrope in v Severno Ameriko, kjer ga navdušenci gojijo tako kot spremljevalca kot tudi kot aktivnega športnega psa.
Dansko-švedski kmečki pes je majhen, čokat pes s kratko gladko dlako, pretežno bele barve z madeži, in ima prijazen, buden izraz.
Dansko-švedski kmečki pes je majhen, a čvrst pes s pravokotnim telesom, nekoliko daljšim, kot je pes visok. Gradnja je uravnotežena, ne nežna, zato deluje kot kompakten delovni pes. Glava je majhna in trikotna z jasnim stopom, ušesa so nastavljena visoko, včasih pokončna, včasih rahlo prepognjena naprej. Izraz je buden in prijazen.
| Lastnost | Standard |
|---|---|
| Višina | Približno 34 do 39 cm (psi), 32 do 37 cm (psice) |
| Teža | Približno 7 do 12 kg |
| Dlaka | Kratka, gladka, trda, tesno prilegajoča |
| Barve | Bela osnova s črnimi, rjavimi, rjavo-rdečimi ali jelenje rjavimi madeži |
| Oči | Srednje velike, okrogle, temne; barva je lahko svetlejša glede na barvo dlake |
Dlaka je kratka in tesno prilega telesu, zato je nega preprosta. Osnovna barva je bela, z madeži črne, rjave, rjavo-rdeče ali jelenje rjave barve. Znamenja se najpogosteje pojavljajo na glavi in po telesu, vzorec pa se od psa do psa razlikuje. Rjavo-rdeči madeži se lahko pojavijo nad očmi in na nogah. Gladka dlaka slabo ščiti pred mrzlim ali mokrim vremenom, zato pasma v naših celinskih zimah potrebuje zavetje in toplo notranje ležišče.
Dansko-švedski kmečki pes je prijazen, navezan na družino in igriv, hkrati je pozoren čuvaj, doma pa ostaja nežen in prilagodljiv.
Dansko-švedski kmečki pes je nežen in odprt pes, ki se močno naveže na svoje ljudi. Igriv ostaja globoko v odraslost in uživa v igri, učenju ter druženju. Z otroki je običajno potrpežljiv in nežen, z drugimi psi pa se, če je pravilno predstavljen, dobro razume.
Do tujcev je pasma prijazna, a pozorna. Zaradi kmečkega izvora rad opazi in naznani prihod obiskovalcev, zato je sposoben majhen čuvaj, ne da bi bil agresiven. Zgodnja socializacija mu pomaga ostati samozavesten in sproščen ob novih ljudeh in okoliščinah.
Pasma ohranja močan nagon za lovljenje majhnih živali, ostanek nekdanjega lova na podgane. Gospodinjstva z mačkami ali drugimi malimi hišnimi ljubljenčki naj predstavitev izvedejo previdno. Ob dovolj gibanja in pozornosti je pes doma miren in preprost, medtem ko lahko dolgočasen ali premalo razgiban pes postane nemiren ali glasen.
| Lastnost | Ocena |
|---|---|
| Navezanost | 5 |
| Energija | 4 |
| Naučljivost | 4 |
| Glasnost | 3 |
| Linjanje | 2 |
Nega dansko-švedskega kmečkega psa je preprosta, potrebuje pa dnevno gibanje in miselne izzive, da ostane zadovoljen in ubogljiv.
Dansko-švedski kmečki pes se prilagodi tako hiši kot stanovanju, če dobi dnevno gibanje. Varen vrt ustreza njegovi ljubezni do teka in igre. Kratka dlaka slabo izolira pred mrazom, zato naj ima pes toplo notranje ležišče in zaščito v naših mrzlih, celinskih zimah. Raje živi blizu družine, kot da bi ga pustili zunaj.
Dansko-švedski kmečki pes dobro uspeva ob popolni, uravnoteženi prehrani, prilagojeni njegovi velikosti in aktivnosti, podani v odmerjenih obrokih za vitko postavo.
Hranite ga s popolno pasjo hrano, namenjeno majhnim pasmam in prilagojeno psovi življenjski fazi ter aktivnosti. Ker je pasma aktivna, odrasel pes v rednem delu morda potrebuje nekoliko več hrane kot manj gibljiv pes enake teže. Obroke odmerite po navodilih na embalaži in jih prilagodite tako, da pes ostane vitek, z rebri, ki jih zlahka otipamo, a jih ne vidimo. Sveža voda naj bo na voljo ves čas.
| Življenjska faza | Količina na dan | Obroki |
|---|---|---|
| Mladič (2 do 6 mesecev) | Po navodilih hrane za mladiče | 3 do 4 |
| Mladostnik (6 do 12 mesecev) | Približno 100 do 180 g suhe hrane | 2 do 3 |
| Odrasel pes (1 do 7 let) | Približno 90 do 160 g suhe hrane | 2 |
| Starejši pes (8+ let) | Približno 80 do 140 g, prilagojeno aktivnosti | 2 |
Priboljški naj predstavljajo največ približno 10 odstotkov dnevnih kalorij, da ne porušijo ravnovesja prehrane ali povzročijo pridobivanje teže. Majhni priboljški za vadbo so pri tej na hrano motivirani pasmi zelo učinkoviti. Pes na popolni, uravnoteženi prehrani redko potrebuje dodatke; o dodatkih za sklepe ali kožo se posvetujte z veterinarjem, preden jih uvedete.
Dansko-švedski kmečki pes je na splošno zdrava pasma z življenjsko dobo 11 do 13 let, čeprav velja spremljati nekaj stanj, značilnih za majhne pasme.
Dansko-švedski kmečki pes velja za trdno in zdravo pasmo. K temu prispevata njegovo delovno poreklo in raznolik genski nabor. Običajna življenjska doba znaša 11 do 13 let. Kot pri večini majhnih pasem se lahko pojavi nekaj dednih in ortopedskih stanj, zato odgovorni vzreditelji plemenske živali pregledajo povsod, kjer so testi na voljo.
| Stanje | Znaki | Opomba |
|---|---|---|
| Izpah pogačice (patele) | Poskakujoča hoja, občasna šepavost zadnje noge | Pogosto pri majhnih pasmah; sega od blagega do stanja, ki zahteva operacijo |
| Težave s kolki ali sklepi | Okorelost, nevoljnost do skakanja ali teka | Manj pogosto; pomembno je vzdrževati zdravo telesno težo |
| Zobne bolezni | Slab zadah, zobni kamen, boleče dlesni | Majhna usta imajo korist od redne nege zob |
| Alergije / draženje kože | Srbenje, pordelost, vnetja ušes | Lahko se odzove na spremembo prehrane ali okolja |
Dansko-švedski kmečki pes je pameten in željan ugajati, zato se hitro nauči novih stvari ob pozitivnih, doslednih metodah in zgodnji socializaciji.
Dansko-švedski kmečki pes se hitro uči in rad dela s svojim vodnikom, zato je vzgoja zanj prijetna izkušnja. Najbolje se odziva na metode, ki temeljijo na nagradah: priboljških, igri in pohvali. Pasma lahko blesti v poslušnosti in pasjih športih, kot sta agility in rally, kjer pride do izraza njena energija in osredotočenost. Ker ima nagon za lov za plenom, sta priklic in obvladovanje impulzov deležna posebne pozornosti že zgodaj in nato ves čas.
Dansko-švedski kmečki pes dozoreva in se razmnožuje podobno kot druge majhne pasme, s povprečno brejostjo okoli 63 dni in zmernim številom mladičev v leglu.
Psice dansko-švedskega kmečkega psa običajno dosežejo spolno zrelost med 6. in 12. mesecem, vendar odgovorni vzreditelji počakajo do popolne telesne in duševne zrelosti, navadno po drugi gonitvi, preden jih parijo. Parjenje načrtujejo glede na psičin cikel gonitve. Brejost traja povprečno okoli 63 dni, nato psica skoti leglo.
Legla so za velikost pasme običajno majhna do srednje velika. Novorojeni mladiči so v prvih tednih popolnoma odvisni od matere za toploto in mleko, odstavljanje pa se začne pri približno 3 do 4 tednih. Zgodnje rokovanje in nežno seznanjanje z zvoki in prizori v gospodinjstvu pomagata mladičem odrasti v samozavestne odrasle pse. Mladiči po navadi odidejo v nove domove od približno 8. tedna dalje, po prvih cepljenjih in veterinarskem pregledu. Ker je pasma zunaj Skandinavije razmeroma redka, lahko iskanje legla pri vzreditelju, osredotočenem na zdravje, vključuje čakalno listo. V Sloveniji velja pasma za redko, zato je smiselno povprašati pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS), ki je nacionalna članica Mednarodne kinološke zveze (FCI) in lahko usmeri k registriranim vzrediteljem ali sorodnim klubom v tujini.
| Podatek | Vrednost |
|---|---|
| Spolna zrelost | Približno 6 do 12 mesecev |
| Priporočena starost za parjenje | Po polni zrelosti (običajno 2 leti) |
| Brejost | Približno 63 dni |
| Povprečna velikost legla | Približno 4 do 6 mladičev |
| Odstavljanje | Približno 3 do 4 tedne |
| Pripravljen za nov dom | Od približno 8. tedna |
Brezplačen doživljenjski profil za vašega psa pasme Dansko-švedski kmečki pes pri United Pet Club, z registriranim čipom in brez obnovitvenih stroškov.
V Sloveniji mora biti vsak pes čipiran in vpisan v Centralni register psov, preden dopolni tri mesece ali odide k novemu lastniku; to velja tudi za psa pasme Dansko-švedski kmečki pes. Uradni register pa deluje predvsem doma. Brezplačni profil United Pet Club poskrbi za preostanek sveta: vaši kontakti spremljajo psa povsod. Registrirajte psa v nekaj minutah.
Veterinar čip vsadi in ga vpiše v državni register; da številka odgovarja tudi zunaj Slovenije, pa je vaša skrb. Registrirajte mikročip brezplačno v doživljenjskem načrtu: sprejme čip katerega koli proizvajalca, posodobitve po selitvi ne stanejo nič in zapis odgovarja na poizvedbe kadar koli, doma in v tujini. Ustvarite brezplačen račun in opravite oboje še danes.
Ustvarite brezplačen račun pri United Pet Club, izpolnite podatke psa pasme Dansko-švedski kmečki pes s fotografijo in shranite profil. Brezplačen je vse pasje življenje, obvezni vpis v Centralni register psov pa teče ločeno.
Vnesite 15-mestno številko čipa v brezplačni račun skupaj z naslovom in telefonom. Doživljenjski načrt sprejme čip vsakega proizvajalca in za posodobitve nikoli ne zaračuna.
Da, vsak pes mora biti čipiran in vpisan v Centralni register psov pred dopolnjenimi tremi meseci oziroma pred menjavo lastnika. Zapis United Pet Club to dopolnjuje, da številka odgovarja tudi v tujini, brezplačno.
Nič. Brezplačni doživljenjski načrt pokriva profil, registracijo čipa in vse prihodnje posodobitve, brez letnih stroškov.
Pogosta vprašanja o dansko-švedskem kmečkem psu obravnavajo njegovo velikost, temperament, potrebe po negi, življenjsko dobo, primernost in dostopnost.
Gre za majhno pasmo, ki v vihru meri približno 32 do 39 centimetrov in tehta med 7 in 12 kilogrami; psi so običajno nekoliko večji od psic.
Da. Pasma je navezana in igriva ter je z otroki na splošno potrpežljiva in nežna. Zgodnja socializacija ji pomaga, da se dobro razume z ljudmi in drugimi psi.
Potrebuje vsaj eno uro dnevne aktivnosti in nekaj miselnih izzivov, nega pa je zaradi kratke dlake preprosta. V celoti gledano je nega zmerna, energija pa je glavna zahteva.
Običajna življenjska doba je 11 do 13 let. Dobra prehrana, redna veterinarska oskrba in zdrava telesna teža podpirajo dolgo, aktivno življenje.
Lahko živi v stanovanju, če dobi dnevno gibanje in družbo. Varen vrt je dodatna prednost, a redna aktivnost šteje bolj kot velikost prostora.
Na Danskem in Švedskem so precej pogosti, drugod pa razmeroma redki. Zunaj Skandinavije je treba običajno poiskati specializiranega vzreditelja in se morda uvrstiti na čakalno listo.
Je pozoren in naznani obiskovalce, zato je uporaben mali čuvaj, vendar ni pretirano glasen. Zadostno gibanje in vzgoja držita lajež pod nadzorom.
