Bernski planšarski pes

Bernski planinski pes (nemsko Berner Sennenhund) je ena od stirih svicarskih planinskih pasem. Gre za velikega, krepko grajenega psa, ki so ga v kantonu Bern uporabljali za delo na kmetijah: vlekel je vozicke, gnal govedo na pasnike in varoval domacijo. Trobarvna dlaka, crna z rjavimi in belimi znamenji, je znacilnost, po kateri ga vecina ljudi prepozna na prvi pogled.

Kljub velikosti ima pasma umirjen in custveno navezan znacaj. Odrasli psi tehtajo obicajno med 32 in 52 kilogrami, a so v hisi mirni in potrpezljivi z druzinskimi clani vseh starosti. Radi so blizu svojih ljudi in tezko prenasajo dolgo samoto.

Bodoci lastniki naj upostevajo razmeroma kratko zivljenjsko dobo, okoli 7 do 10 let, ter nacrtujejo cas za nego dlake, prostor in gibanje, ki jih pes te velikosti potrebuje.

Komu je pasma primerna

Bernski planinski pes potrebuje dom s prostorom za gibanje, cas za dnevno nego dlake in ljudi, ki so vecinoma doma. Dobro se ujame z druzinami z otroki, primeren pa je tudi za prve lastnike, ki so pripravljeni vlagati v solanje in nego dlake. Manj je primeren za majhna stanovanja, vroce podnebje ali gospodinjstva, kjer bi pes dolge delovne dni ostajal sam.

Pasma izvira iz kantona Bern v Svici, kjer so kmetje redili velike trobarvne pse za vlecenje vozickov, premikanje molznic med pasniki in varovanje posestev. Ti psi so bili najprej delovne zivali, cenjene zaradi moci in mirnega znacaja, ne zaradi videza. Eno od tradicionalnih imen za tip je bilo durrbachler, po vasi Durrbach, kjer je bilo takih psov najvec.

Konec 19. stoletja je stevilo teh psov upadalo, saj je mehanizacija kmetijstva zmanjsala potrebo po vlecnih psih. Svicarski ljubitelji pasme so okoli preloma v 20. stoletje zaceli organizirana prizadevanja za ohranitev tipa. Za promocijo in standardizacijo svicarskih planinskih pasem, med njimi bernskega planinskega psa, v zacetku 20. stoletja zasluge pripisujejo profesorju Albertu Heimu, geologu in poznavalcu psov.

Svicarski klub za pasmo je nastal leta 1907, kar je pripomoglo k dolocitvi standarda in doslednejsi vzreji. Pes je dobil ime Berner Sennenhund, kar pomeni pastirski pes iz Berna.

V Zdruzene drzave je pasma prispela v dvajsetih letih 20. stoletja, American Kennel Club pa jo je priznal leta 1937. Danes je ena od stirih sorodnih svicarskih planinskih pasem, poleg velikega svicarskega planinskega psa, appenzellerja in entlebucherja. V Sloveniji vzrejo in registracijo pasme ureja Kinoloska zveza Slovenije (KZS).

Bernski planinski pes je velik in mocno grajen, s sirokimi prsmi, ravnim hrbtom in telesom, ki je nekoliko daljse kot visoko. Glava je na vrhu ravna, z zmernim stopom, temno rjave oci pa dajejo blag, prijazen izraz. Ustesa so srednje velika, trikotna in visoko nasajena, tesno ob glavi. Rep je grmiciast in ga pes v mirovanju nosi nizko.

Dlaka in barve

Dlaka je znacilnost, po kateri pasmo najlaze prepoznamo. Osnovna barva je intenzivno crna. Rjava do rdecerjava znamenja se pojavljajo nad ocmi, na licih, ob straneh prsi, na vseh stirih nogah in pod repom. Bela barva se kaze kot proga po gobcu in celu, pogosto v obliki obrnjenega kriza na prsih, pogosto pa tudi na tacah in konici repa. Dvoplastna dlaka enakomerno dlakuje vse leto, se izraziteje pa ob sezonski menjavi dlake.

Bernski planinski pes je dobrodusen in vdan svoji druzini. Mocno se naveze na svoje ljudi in rad ostaja v istem prostoru z njimi, kar se pogosto opisuje kot lepljivost. Do otrok je potrpezljiv in nezen, a zaradi svoje velikosti je pri druzenju z zelo majhnimi otroki smiselno poskrbeti za nadzor.

Do tujcev je pasma obicajno mirna in zadrzana, ne pa agresivna. Mnogi psi so pozorni na obiskovalce in nanje opozorijo, vecina pa se po predstavitvi hitro sprosti. Zgodnja socializacija pomaga naravno previdnemu psu, da odraste v samozavestnega odraslega psa. Z drugimi psi in hisnimi zivalmi se pasma na splosno dobro razume, se posebej ce odrasca skupaj z njimi.

Temperament je uravnovesen, z nizko do zmerno stopnjo aktivnosti. Ti psi niso zivcni in obicajno brez tezav prenasajo hisno rutino in hrup. Ker so obcutljivi, se najbolje odzivajo na mirno in dosledno vodenje, ostri ukori pa jih zlahka odvrnejo.

Nega dlake

• Dlako cesajte dvakrat do trikrat na teden, med sezonskim dlakanjem pa vsak dan, da preprecite zavozlanje in prekomerno dlakanje po hisi
• Posebno pozornost namenite predelu za ustesi, na nogah in pod repom, kjer se najpogosteje nabirajo vozlicki
• Kopajte enkrat na en do dva meseca ali po potrebi
• Kremplje obrezujte vsakih nekaj tednov, redno pa preverjajte tudi cistoco in vlago v usesih
• Zobe scetkajte vec kot enkrat na teden

Gibanje

• Zagotovite priblizno 30 do 60 minut aktivnosti na dan
• Sprehodi, pohodi in igra na dvoriscu pasmi zelo ustrezajo
• Marsikateri pes uziva pri vlecnem delu, na primer vlecenju vozicka, kar odraza zgodovino pasme
• Naporno gibanje se izogibajte v vrocini, pri scenetih pa omejite tudi skoke in druge udarce na sklepe, dokler rastejo

Bivalno okolje

Pasma najbolje uspeva v domu s prostorom in hladnejsim podnebjem. Gosta dlaka oteZuje prenasanje vrocine in vlage, zato je poleti pomembna senca in hladen prostor v hisi. Ti psi raje zivijo v hisi skupaj z druzino kot sami zunaj. Idealna je hisa z dvoriscem, ceprav se miren odrasel pes ob dovolj dnevnega gibanja prilagodi tudi manjsemu prostoru. V Sloveniji z alpskim in celinskim podnebjem ter mrzlimi zimami v vecjem delu drzave je podnebje bernskemu planinskemu psu, ki izvira iz podobnega gorskega okolja, precej blizu.

Bernski planinski pes dobro uspeva ob popolni krmi, namenjeni velikim pasmam. V obdobju rasti scenja hrana za velike pasme z nadzorovano vsebnostjo kalcija in energije pomaga, da se okostje razvija postopoma, kar je pomembno pri psu, ki bo dosegel 32 kilogramov ali vec. Odrasli psi potrebujejo krmo, ki vzdrzuje vitko telesno postavo, saj odvecna teza dodatno obremeni sklepe, na katere je pasma ze sicer nagnjena.

Priboljski in dodatki

Priboljske omejite na priblizno 10 odstotkov dnevnega energijskega vnosa, da pes ne pridobi odvecne teze. Nekateri lastniki in veterinarji za podporo sklepom uporabljajo dodatke, kot sta glukozamin in hondroitin, ali omega 3 mascobne kisline, o cemer pa se je smiselno pogovoriti z veterinarjem. Sveza voda naj bo psu na voljo ves cas, se posebej v toplejsih mesecih.

Bernski planinski pes v povprecju zivi okoli 7 do 10 let, kar je v primerjavi z mnogimi drugimi pasmami kratko in odraza vecjo pogostost dolocenih vrst raka pri tej pasmi. Odgovorna vzreja, zdravstveno testiranje starsev in redna veterinarska oskrba lahko izboljsajo kakovost zivljenja psa. Kupci naj pri vzrejalcu preverijo potrdila o pregledih kolkov, komolcev in drugih zdravstvenih pregledih starsev.

Preventivna oskrba

• Redno skrbite za osnovna cepljenja in zascito pred zajedavci
• Vzdrzujte vitko telesno tezo, da razbremenite sklepe
• Enkrat letno obiscite veterinarja, pri starejsih psih pa dvakrat letno
• Pri vzrejalcu preverite dokumentirane preglede kolkov, komolcev in oci
• Bodite pozorni na nove bulice in jih cim prej pokazite veterinarju

Bernski planinski pes je inteligenten in rad sodeluje s svojim clovekom, zato ga vecina lastnikov brez tezav nauci osnovnih ukazov. Hkrati je obcutljiv, zato mirne in dosledne metode delujejo veliko bolje kot ostro ravnanje. S solanjem in socializacijo zacnite zgodaj, dokler je pes se dovolj majhen za lazje obvladovanje, saj je nesolanega odraslega psa te velikosti tezko krotiti. Kratke, pozitivne vaje ohranijo pozornost bolje kot dolge ponavljajoce se vaje.

Osnove solanja

1. S socializacijo zacnite ze v scenji dobi, z ljudmi, kraji in drugimi zivalmi
2. Najprej naucite psa prepoznavati svoje ime in zanesljivo priklicite
3. Dodajte ukaze sedi, lezi, ostani in hojo ob nategnjenem povodcu
4. Vadite v kratkih dnevnih sejah po 5 do 10 minut
5. Ukaze postopoma preverjajte tudi v bolj vznemirljivih okoljih
6. Ko rast to dopusca, uvedite dodatno delo, na primer vlecenje ali pohodnistvo

Odgovorna vzreja bernskega planinskega psa je osredotocena na zdravstveno testiranje in znacaj, saj je pasma nagnjena k boleznim sklepov in raku. Vzrejalci obicajno pocakajo, da je pes telesno in dusevno zrel, kar je najveckrat okoli dveh let starosti, ter pred parjenjem preverijo preglede kolkov, komolcev in oci. Kratka povprecna zivljenjska doba dodatno poudarja pomen izbire zdravih starsev z urejeno dokumentacijo.

Brejost traja okoli 63 dni. Legla so pri tej pasmi razmeroma stevilna, breja psica pa potrebuje miren, topel prostor za skotitev ter povecan vnos hranil proti koncu brejosti in med dojenjem. Scenki se rodijo slepi in gluhi ter so prve tedne popolnoma odvisni od matere. Zgodnje rokovanje in socializacija ze v prvih tednih pripomoreta k samozavestnim odraslim psom, novim lastnikom pa scenke obicajno predajo pri starosti okoli osmih tednov.

Kako registrirati psa pasme Bernski planšarski pes v Sloveniji

V Sloveniji mora biti vsak pes čipiran in vpisan v Centralni register psov, preden dopolni tri mesece ali odide k novemu lastniku; to velja tudi za psa pasme Bernski planšarski pes. Uradni register pa deluje predvsem doma. Brezplačni profil United Pet Club poskrbi za preostanek sveta: vaši kontakti spremljajo psa povsod. Registrirajte psa v nekaj minutah.

Petnajst številk pod kožo psa pasme Bernski planšarski pes pokaže na vas šele takrat, ko to pove register. Naj pove brezplačno: zapis pri United Pet Club nikoli ne poteče, sprejme vsak čip in vsaka sprememba podatkov je brezplačna. Registracija mikročipa najprej, račun takoj zatem.