Golovratka

Gološijec je srednje velika pasma kokoši, poimenovana po pasu gole kože, ki poteka po vratu in grlu. Videz je varljiv, saj ptica ni povsem brez perja. Ima približno polovico manj peres kot običajna kokoš, manjkajoče perje pa je skoncentrirano na vratu in delu prsi. Gola koža na soncu pogosto pordeči. Ta lastnost dodatno poudari nenavaden videz pasme.

Pasma je dvojno namenska, redijo jo za jajca in za meso. Kokoši nesejo enakomerno rjava jajca, večja telesna teža pa pasmo uvršča tudi med primerne za zakol. Redkejše perje olajša skubljenje trupa, ta praktična lastnost je pripomogla k razširjenosti pasme na malih kmetijah.

Rejci gološijca cenijo zaradi mirne narave in nezahtevne reje, pasma pa dobro prenaša vročino. Njen dobrodušen značaj jo uvršča med primerne izbire za družinske jate in začetnike.

Za koga je primeren

Gološijec je primeren za rejce v vročih ali spremenljivih podnebjih, saj mu redkejše perje pomaga oddajati odvečno toploto. V mešani jati se dobro znajde zaradi mirnega značaja. Odporna narava pasme olajša delo tudi začetnikom v reji perutnine. Rejci, ki želijo ptico za redno nesenje jajc in hkrati za meso, bodo v tej pasmi našli praktično rešitev. V zelo mrzlih območjih naj zagotovijo dodatno zavetje, saj goli vrat v mrazu ponuja manj zaščite.

Gološijec izvira z Madžarske, kjer se je lastnost golega vratu pojavila pri domačih kmečkih kokoših. Ptice s to posebnostjo so podeželska gospodinjstva redila in parila naprej, tip pa se je skozi mnoge generacije uveljavil po delih srednje Evrope.

Velik del kasnejšega razvoja pasme je potekal v Nemčiji, kjer so rejci delali na poenotenju njene oblike. Ta dvojna dediščina pojasnjuje več imen, pod katerimi je ptica znana, med njimi transilvanski gološijec in turken. Ime turken je nekoč vodilo do zmotnega prepričanja, da gre za križanca med kokošjo in puranom, kar ne drži. Goli vrat povzroča en sam prevladujoč gen, ne kakršno koli purje poreklo.

Pasma je širše evropsko priznanje dosegla v poznem devetnajstem in zgodnjem dvajsetem stoletju. Leta 1965 so jo sprejeli v ameriški standard popolnosti (American Standard of Perfection). Takrat so uradno določili priznane barvne različice za razstave.

Zunaj razstavnih dvoran je gološijec ostal delovna kmečka ptica. Njegova odpornost na vročino in enostavno skubljenje sta pripomogla k priljubljenosti v toplih območjih, njegovo genetsko zasnovo pa uporabljajo tudi v komercialnih rejskih programih za vzrejo odpornih mesnih pasm za vroča podnebja.

Najbolj opazna lastnost gološijca je pas gole kože na vratu in grlu, ki je običajno rdečkast in na soncu potemni. Ptica ima enojni glavnik in rdeče uhance, telo pa nosi v razmeroma pokončni, živahni drži. Pod golim vratom pogosto sedi šop peres, ki mu pravijo tudi metuljček ali kravata. Pasma ima na splošno manj perjanih foliklov, zato so lahko gola mesta vidna tudi na perutih, prsih in spodnjem delu telesa.

Perje in barve

Operjenost je pri tej pasmi ključna razpoznavna lastnost. V primerjavi s povsem operjeno kokošjo ima gološijec približno polovico manj perja, koža golega vratu pa se v toplem vremenu obarva rdeče. Priznane barve perja vključujejo črno, belo, rdečo, rjavo-rumeno, modro in kukavičjo, čeprav se regionalni standardi razlikujejo po tem, katere različice sprejemajo. Odtenek gole kože v hladnejšem vremenu posvetli, na neposrednem soncu pa potemni. Poleg standardne velike oblike obstajajo tudi pritlikave različice pasme.

Gološijec ima prijazen in dobrodušen značaj. Ptice so budne in dejavne, ob dostopu do prostega gibanja rade iščejo hrano, a ob rejcih ostajajo mirne in se hitro privadijo na ustaljen urnik. Ta kombinacija radovednosti in umirjenosti olajša vsakodnevno ravnanje z njimi.

Do ljudi je pasma dostopna in prenese rokovanje, zato je primerna za gospodinjstva z otroki, ko se ti naučijo osnovne nege. V mešani jati gološijci navadno zasedejo srednji položaj v red kljuvanja in niso agresivni, dobro pa se ujamejo tudi z drugimi mirnimi pasmami. Niso posebej plašljivi, zato za omejitev gibanja običajno zadostuje ograja zmerne višine. Petelini so na splošno uravnoteženega značaja, čeprav se posamezne živali razlikujejo. Pasma je zmerno glasna, oglaša se z običajnim kokodakanjem, kokoši pa po znesenem jajcu včasih glasneje zavpijejo.

Gološijec sodi med lažje kokoši za rejo. Zaradi zmanjšane operjenosti je perja manj za vzdrževanje, pasma pa prenese vročino bolje kot večina drugih. Glavna dodatna skrb je zaščita pozimi, saj goli vrat v mrazu hitreje izgublja toploto.

Nega

• Preglejte kožo golega vratu zaradi ureznin, sončnih opeklin ali znakov ozeblin v mrzlem vremenu
• Preverite prisotnost pršic in uši, zlasti okoli kloake in pod preostalim perjem
• Gnezda vzdržujte čista, da preprečite umazano perje
• Krempljev ne prirezujte, razen če pri pticah v ograjenem prostoru prerastejo

Gibanje

• Zagotovite dnevni dostop do izpusta ali nadzorovano prosto gibanje za iskanje hrane
• Omogočite prostor za brskanje, kopanje v prahu in raziskovanje
• Ponudite gredi na različnih višinah za spodbujanje naravnega gibanja
• Kjer je mogoče, načrtujte vsaj 1 kvadratni meter izpusta na ptico

Okolje

Pasma uspeva v toplem in zmernem podnebju. Poleti zagotovite senco in svežo vodo, da podprete njeno naravno odpornost na vročino. V hladnejših območjih poskrbite za kokošnjak brez prepiha, dobro izoliran, in dodajte več stelje, saj goli vrat nudi malo zaščite pred zmrzaljo. Suh in dobro prezračen kokošnjak zmanjšuje težave z dihali in zajedavci skozi vse leto.

Gološijec je nezahteven pri hrani in nima posebnih prehranskih potreb. Kot dejaven iskalec hrane si ob prostem gibanju krmo dopolnjuje z žuželkami, semeni in zelenjem. Krmo prilagodite starosti ptice: začetno krmo z višjo vsebnostjo beljakovin za piščance, rastno krmo za mladice, nesno krmo z dodanim kalcijem pa za kokoši v nesnosti. Zagotovite netopni gruš, da lahko ptice hrano zmeljejo v želodcu, ter ločeno ponudite zdrobljene školjke ostrig, da nesnice lahko uravnavajo vnos kalcija. Sveža, čista voda naj bo na voljo ves čas, potreba po njej pa se v vročem vremenu poveča.

Poslastice in dodatki

Poslastice naj predstavljajo največ približno 10 odstotkov dnevnega obroka. Primerne so listnata zelenjava, zelenjavni ostanki, mokci in manjše količine celih žit. Izogibajte se temu, da bi zrnata krma za razsipavanje predstavljala glavni vir hrane, saj vsebuje premalo beljakovin za nesnice. Probiotiki ali vitaminski dodatki v vodi lahko pomagajo ob stresu, okrevanju po bolezni ali skrajnih vremenskih razmerah.

Gološijec velja za trdno in na bolezni odporno pasmo, njegova odpornost na vročino pa mu daje prednost v toplih podnebjih. Ob dobri negi ptice pogosto dočakajo 7 do 8 let. Pasma nima večjih dednih motenj, zato večina zdravstvenih težav izvira iz okolja ali pogostih zajedavcev perutnine in ne iz genetike. Izpostavljena koža vratu je edino področje, ki potrebuje dodatno pozornost, saj je poleti dovzetna za sončne opekline, pozimi pa za ozebline.

Preventivna nega

• Kokošnjak naj bo suh, čist in dobro prezračen
• Ptice redno pregledujte zaradi pršic, uši in poškodb kože
• Upoštevajte razpored zatiranja zajedavcev in razglistenja, prilagojen vašemu okolju
• V vročini zagotovite senco in vodo, v mrazu pa izolacijo
• Nove ali bolne ptice pred vključitvijo v jato osamite v karanteno

Gološijec se prilagodi standardni vrtni namestitvi. Osnovnim potrebam ustreza varen, pred plenilci zaščiten kokošnjak z dobrim pretokom zraka in suho steljo. Pasma potrebuje prostor za iskanje hrane, zato jo pripet izpust ali dostop do prostega gibanja ohranja dejavno in zadovoljno. Ker goli vrat hitro izgublja toploto, hladnejša podnebja zahtevajo dodatno izolacijo in zaščito pred prepihom, toplejša podnebja pa senco in prezračevanje, ki izkoristita odpornost pasme na vročino.

Kontrolni seznam namestitve

• Pred plenilci zaščiten kokošnjak z varnimi zapahi ter vkopano ali obrobno ograjo
• Suha, vpojna stelja, na primer slama ali lesni ostružki
• Dvignjene gredi za spanje in zadostno število gnezd
• Senčen izpust in stalen dostop do čiste vode
• Prostor za kopanje v prahu s suho zemljo ali peskom
• Dodatna izolacija in zaščita pred vetrom za mrzle zime

Jajca gološijca se valijo po enakem razporedu kot pri drugih pasmah kokoši, torej približno 21 dni. Vstavite čista, nepoškodovana jajca, ki so bila pred inkubacijo shranjena s koničastim koncem navzdol največ 7 do 10 dni. Lastnost golega vratu uravnava prevladujoč gen, zato imajo piščanci, ki jo podedujejo, že v prvih dneh po izvalitvi opazno redek, pogosto rožnat vrat. Nekatere kokoši te pasme postanejo koklje in jajca izvalijo same, a enakomerno delujoč inkubator daje najbolj dosledne rezultate.

Koraki valjenja

1. Izberite čista, pravilno oblikovana jajca in jih hranite hladno, največ 7 do 10 dni
2. Jajca segrejte na sobno temperaturo, nato jih vstavite v predhodno ogret inkubator
3. Vzdržujte 37,5 °C in 45 do 55 % vlažnosti, jajca pa večkrat dnevno obračajte
4. Okoli 7. do 10. dneva jajca preglejte s prosvetljevanjem in odstranite prazna ali nerazvita
5. Z obračanjem prenehajte 18. dan, vlažnost dvignite na 65 do 70 % in inkubatorja ne odpirajte
6. Piščancem pustite, da se izležejo in popolnoma posušijo, preden jih prestavite v topel valilnik za mladiče