Rdeči angus

Rdeči angus je mesna pasma goveda z enobarvno rdečo dlako in naravno brezrogo glavo. Gensko izhaja iz iste osnove kot črni angus, obe barvni različici sta pravzaprav ista pasma, ločena le po barvi dlake. Rdeča barva izvira iz recesivnega gena, ki je bil v populaciji aberdeen angusa v severovzhodni Škotski prisoten že od nekdaj.

Kot velika pasma odrasle živali dosežejo visoko telesno maso in so dobro omišičene, rejci pa rdečega angusa cenijo predvsem zaradi vedenja, ne le velikosti. Pasmo redijo zaradi mirnega ravnanja, plodnosti in sposobnosti krav, da tele vzredijo brez veliko pomoči. Rdeča dlaka pasmi daje tudi praktično prednost v vročih, sončnih predelih, kjer vpije manj toplote kot temnejša dlaka.

Rdeči angus je delovna mesna pasma, ne mlečna ali vprežna. Krave so cenjene zaradi mleka, namenjenega teletu, izrazitega materinskega nagona in dolge produktivne dobe, ki lahko pri dobri reji preseže deset let.

Komu je primeren

Rdeči angus je primeren za komercialne reje krav dojilj, vzrejo plemenskega materiala in manjše pašne kmetije, ki iščejo obvladljivo in plodno žival. Mirno vedenje ga naredi razumno izbiro za rejce z omejeno opremo za ravnanje z govedom, rdeča dlaka pa je primerna za območja z močnim soncem in visokimi poletnimi temperaturami.

Rdeči angus izvira iz pasme aberdeen angus, brezrogega mesnega goveda, ki so ga v grofijah Aberdeenshire in Angus v severovzhodni Škotski razvili v zgodnjem 19. stoletju. Takratni rejci so delali z naravno brezrogim govedom in utrdili tako brezrogost kot mesne lastnosti pasme.

Rdeča teleta so se pojavljala ob črnih že od samega začetka pasme. Barvo dlake pri govedu angus določa en sam gen, pri katerem je črna barva dominantna, rdeča pa recesivna. Ko so v Škotski uredili rodovniške knjige, so se rejci odločili vpisovati le črne živali, rdeča barva pa je ostala ob strani, čeprav je šlo genetsko za isto govedo.

V Severni Ameriki so govedo angus uvažali vse do konca 19. stoletja, rdeča teleta pa so se še naprej rojevala črnim staršem, ki so nosili recesivni gen. Dolga leta te rdeče živali niso bile upravičene do vpisa v uveljavljeni rodovnik angusa. Zato je skupina ameriških rejcev sredi 20. stoletja ustanovila samostojen rodovnik za beleženje in izboljševanje rdečega goveda angus kot ločene populacije.

Od takrat rdečega angusa vzrejajo kot samostojno linijo, pri čemer je selekcija usmerjena v materinske lastnosti, plodnost, kakovost trupa in odpornost na vročino. Pasma je danes uveljavljena v zmernih in toplejših območjih pridelave govejega mesa.

Rdeči angus ima kompakten, globok trup, značilen za mesno pasmo, z močnim omišičenjem hrbta, ledij in zadnjega dela telesa. Glava je čista in naravno brezroga, zato pasma nima rogov. Postava je enakomerna in gladka, noge so močne, parklji pa primerni za pašo po neravnem terenu.

Barva dlake je enotno rdeča po vsem telesu, dovoljene pa niso nobene bele lise, razen omejene bele barve na trebušni liniji za popkom. Odtenek sega od svetlo češnjevo rdeče do temno rdeče, dlaka pa je v toplem delu leta kratka in gladka.

Dlaka in barve

Rdeča barva je pri pasmi trdno zasidrana, ker žival nosi recesivni gen za rdečo barvo v homozigotni obliki, zato rdeči starši dajo rdeča teleta. Pigment okoli oči in na koži nudi nekaj zaščite pred sončnimi opeklinami in očesnimi težavami ob močnem soncu. V hladnejših mesecih dlaka zraste dlje in postane gostejša, nato pa se pred poletjem odvrže v gladko poletno dlako.

Rdeči angus je znan po mirnem, uravnoteženem značaju. Pasma se dobro obnaša v oborah in stiskalnicah, po premikanju se hitro umiri in pri rutinskih opravilih, kot so tehtanje, cepljenje in razvrščanje, povzroča manj težav. Prav ta mirnost je eden od razlogov, zakaj pasmo priporočajo rejcem brez zahtevne opreme za ravnanje z govedom.

Dobro vodeno govedo rdeči angus je do ljudi dobrodušno in dostopno, čeprav ostaja velika žival, ki zahteva spoštovanje, še posebej biki in krave s teleti. Do neznanih ljudi je čreda sprva lahko previdna, redko pa je agresivna brez razloga.

Krave kažejo izrazito materinsko vedenje. Telijo se brez večje pomoči, se hitro navežejo na tele in ga branijo, kadar je ogroženo. Pasma se dobro vklaplja med drugo govedo in se v mešanih čredah vede brez pretiranih spopadov ali stresa. Zaščitniška krava ob telitvi je glavna situacija, kjer je potrebna previdnost.

Rdeči angus velja za nezahtevno pasmo, ki dobro uspeva v pašnih sistemih. Vsakodnevna nega temelji na dobri paši, čisti vodi in rednem zdravstvenem varstvu črede, ne pa na intenzivnem ravnanju z živalmi.

Nega

• Preverjajte dlako glede zunanjih zajedavcev, kot so uši in muhe, ter jih po potrebi zatirajte
• Pregledujte parklje in jih po potrebi obrezujte, če prerastejo ali žival šepa
• Spremljajte sezonsko menjavo dlake iz zimske v poletno in bodite pozorni na neenakomerno izpadanje dlake
• Kožo okoli oči in vimena ohranjajte čisto in brez draženja

Gibanje

• Zagotovite dovolj pašnika ali paše, da se živali lahko vsak dan pasejo in gibljejo
• Kolobarite med ogradami, da se govedo izmenično premika med pašnimi površinami
• Izogibajte se dolgotrajni gneči na majhnih ograjenih površinah
• Teletom omogočite dovolj prostora za tek in razvoj

Okolje

Govedo rdeči angus prenaša zelo različna podnebja. V celinskem podnebju s hladnimi zimami in vročimi poletji rdeča dlaka poleti zmanjšuje sprejem toplote, gostejša zimska dlaka pa pomaga ob mrazu. Marsikje v alpskem svetu čredo poleti še vedno ženejo na visokogorske pašnike, kar je stoletja star način izkoriščanja poletne paše. Ob hudem vremenu zagotovite vetrobrane ali preprosto zavetje, poleti senco, tla in ležišča pa naj bodo suha, da ostanejo parklji in vime zdravi.

Rdeči angus je grajen tako, da pašo in konzervirano krmo učinkovito pretvarja v meso in mleko. Osnovo obroka predstavljajo trava, seno ali silaža, ob večji energijski potrebi pa jih dopolnjujejo žito ali koncentrati. Dnevni vnos suhe snovi običajno znaša okoli 2-2,5 odstotka telesne mase, tako da krava s 600 kg zaužije približno 12-15 kg suhe snovi na dan. Govedo potrebuje tudi stalen dostop do čiste vode in mineralov na razpolago po volji.

Priboljški in dodatki

Sol in mineralni bloki po volji pomagajo pokriti potrebe po sledovih elementov, pri čemer selen, baker in magnezij prilagodite lokalnim talnim razmeram. Manjše količine žita ali krme na osnovi melase lahko uporabite za privajanje in vodenje živali, a naj ostanejo le majhen del obroka, da preprečite prebavne težave in odvečno telesno maso.

Rdeči angus je čvrsta pasma z dobrim splošnim zdravjem in malo dednimi težavami v primerjavi z mnogimi drugimi pasmami goveda. Produktivne krave pogosto ostanejo v čredi deset let ali več, dobro oskrbovane živali pa lahko dočakajo 15 do 20 let, čeprav komercialne živali običajno vodijo v krajšem proizvodnem ciklu. Večina zdravstvenih težav izvira iz okolja, prehrane in zajedavcev, ne iz same pasme.

Preventivna oskrba

• Sledite programu cepljenja, prilagojenemu lokalnim tveganjem za bolezni
• Izvajajte načrtovan program odčrvljenja in zatiranja zunanjih zajedavcev
• Zagotavljajte uravnotežene minerale, da preprečite pomanjkanje
• Redno pregledujte in obrezujte parklje ter ležišča vzdržujte suha
• Čredo testirajte in spremljajte glede regionalnih reprodukcijskih in dihalnih bolezni

Rdeči angus velja za materinsko pasmo z visoko plodnostjo in lahkimi telitvami. Telice običajno dosežejo plemensko telesno maso in spolno zrelost pri 13 do 15 mesecih, prvič pa jih telijo pri približno dveh letih starosti. Krave cikel ponavljajo približno vsake tri tedne, dokler ne zabrejijo, osemenimo pa jih lahko z naravnim pripustom ali z umetnim osemenjevanjem.

Brejost traja približno 283 dni, dobrih devet mesecev, govedo pa navadno skoti eno tele, dvojčki so redki. Porodna teža je zmerna, kar je eden od razlogov, da je pasma selekcionirana za lahke telitve. Novorojena teleta v nekaj urah vstanejo in začnejo sesati, krave pa dajejo dovolj mleka in se s teletom močno navežejo.

Teleta navadno odstavijo pri šestih do osmih mesecih starosti. Krave tele vzredijo ob malo človeške pomoči, kombinacija mleka, materinskega nagona in dolge življenjske dobe pa produktivnim kravam omogoča, da v dolgi dobi vzredijo veliko telet.