Guernsey

Guernsey je mlečna pasma govedi, poimenovana po otoku Guernsey v Rokavskem prelivu, blizu francoske obale Normandije. Je srednje velika žival z rjavo-belim plaščem, ki sega od bledo zlate do temno rdečkasto rjave barve. Pasmo redijo predvsem zaradi mleka. Mleko ima značilno zlato barvo zaradi visoke vsebnosti beta-karotena.

Guernseyke krmo učinkovito pretvarjajo v mleko, in sicer na manjšem telesnem okviru kot večina drugih mlečnih pasem. Odrasla krava tehta običajno od 450 do 500 kilogramov, manj kot holštajnka, zato pasma poje manj krme, hkrati pa daje solidno količino mleka z visoko vsebnostjo maščobe in beljakovin. Zaradi tega je praktična izbira za pašne mlečne sisteme.

Pasma je znana tudi po mirnem in dobrodušnem značaju, zato sta ravnanje z živalmi in vsakodnevna molža preprosta. Guernseyke redijo na komercialnih mlečnih kmetijah, manjših posestvih in v ohranitvenih čredah, poleg tega pa nastopajo na kmetijskih razstavah, kjer sodniki ocenjujejo skladnost s standardom pasme.

Komu je pasma primerna

Guernsey je primerna za rejce mleka, ki želijo kakovostno mleko iz zmerno velike, učinkovite živali, ne pa največje količine iz velike živali. Mirno vedenje olajša delo na manjših in družinskih kmetijah. Rejec potrebuje pašnike, molzno opremo in pripravljenost na dnevno rutino, ki jo zahteva vsaka mlečna krava v laktaciji.

Guernsey izvira z otoka Guernsey v Rokavskem prelivu, enega od Kanalskih otokov blizu francoske pokrajine Normandije. Velja, da pasma izhaja iz govedi, pripeljanih na otok s celinske Francije, med drugim iz živali, povezanih z Normandijo in Bretanjo. Sčasoma so te živali na otoku križali in oblikovali en sam prepoznaven tip.

Geografska osamljenost otoka je pomembno vplivala na oblikovanje pasme. Uvoz živega goveda na Guernsey je bil dolga obdobja močno omejen, zato je čreda ostala genetsko ločena od pasem s celine in drugod. Ta zaprtost je omogočila, da sta se zlato rjava barva in mlečne lastnosti ustalili.

Od devetnajstega stoletja naprej so guernseyke v vse večjem številu izvažali, tudi v Severno Ameriko in druge dele sveta, kjer so rejci mleka želeli bogato mleko te pasme. Ustanovili so rejska društva, ki so vodila rodovniške knjige in skrbela za ohranjanje standarda pasme na območjih, kjer so guernseyke redili.

Skozi dvajseto stoletje je guernsey ostala priznana komercialna mlečna pasma, čeprav ji je konkurenco delalo goveje pasme z večjo mlečnostjo, na primer holštajnska. Danes jo redijo tako zaradi komercialnega mleka kot v okviru ohranitvene reje, rejska združenja pa vodijo rodovniške knjige za zaščito njenih linij.

Guernsey ima klinasto, oglato telesno zgradbo, značilno za mlečne pasme, z dobro razvitim vimenom in tanjšo kostjo, brez težke mišičevine mesnih pasem. Dlaka je rjava, od svetlo zlate do temnejše rdečkasto rjave, prekinjena z belimi lisami na telesu, nogah in glavi. Koža pogosto kaže rumen pigment, ki je viden na gobčku in okoli oči.

Pasma je srednje velika, manjša od holštajnske, a čvrsto grajena glede na svoj okvir. Tradicionalne živali imajo rogove, ki so zaviti naprej, čeprav veliko čred danes razroguje ali vzreja brezroge živali zaradi lažjega ravnanja.

Dlaka in barve

Značilnost guernseyke je rjavo-bela barva dlake v kombinaciji z zlatim odtenkom kože in mleka. Odtenek rjave se med živalmi razlikuje, od blede, skoraj kremno zlate do globoke rdečkasto rjave. Bele lise so pogoste na trebuhu, nogah in glavi. Rumeni pigment kože izvira iz beta-karotena, ki ga pasma nosi v telesu. Ta ista snov daje guernseyjevemu mleku zlato barvo.

Guernsey je znana po blagem in uravnoteženem temperamentu. Pasma je mirna, dobrodušna in vdana, zato sta vsakodnevno ravnanje in molža manj stresna tako za žival kot za rejca. Mirne krave te vrste se dobro privadijo na rutino in se odzivajo na dosledno, umirjeno ravnanje.

Znotraj črede so guernseyke večinoma mirne in družabne ter oblikujejo običajen socialni red, kakršnega poznamo pri govedu. Ob znanih rejcih so praviloma zaupljive in dostopne. Kot pri vsem govedu se posamezne živali razlikujejo, krava s teletom pa lahko postane zaščitniška, zato je previdnost ob materah in ob telitvi še vedno na mestu.

K ugledu lahkega vzdrževanja prispeva tudi obvladljiva velikost pasme. Mirno, srednje veliko kravo je lažje voditi skozi vrata, koridorje in molzišče kot večjo ali bolj razdražljivo žival, zato pasmo pogosteje najdemo na manjših in družinskih kmetijah.

Guernseyke so pašno učinkovito govedo in dobro uspevajo v sistemih, kjer travo in krmo predstavljata večino obroka. Vsakodnevno upravljanje je osredotočeno na molzno rutino, krmljenje ter vzdrževanje zdravja in čistoče živali. Krava v laktaciji potrebuje molžo po rednem urniku, običajno dvakrat na dan.

Nega dlake in kože

• Redno krtačite dlako, da ostane čista, in preverjajte kožo zaradi zajedavcev ali ran.
• Redno obrezujte in pregledujte parklje, da preprečite šepavost.
• Vime pred molžo in po njej ohranjajte čisto, da zmanjšate tveganje za mastitis.
• Pazite na zunanje zajedavce, kot so uši in mrčes, in jih po potrebi zatrite.

Gibanje

• Zagotovite dnevni dostop do pašnika ali velikega izpusta za prosto gibanje.
• Omogočite pašo čez dan, ki združuje krmljenje z naravnim gibanjem.
• Ne držite krav dlje časa zaprtih, saj to lahko poslabša stanje parkljev in telesno kondicijo.

Okolje

Guernseyke dobro prenašajo celinsko podnebje s hladnimi zimami in se v milih razmerah večino leta pasejo na prostem. V vročem vremenu jim zagotovite senco in svežo vodo, saj pasma težko prenaša vročinski stres, ob mrazu, deževju ali vetru pa suho zavetje ali hlev. V alpskih in predalpskih krajih, kjer je poletna paša na višje ležečih planinah del kmetijske tradicije, potrebujejo živali ob spustu z gorske paše postopno navajanje na hlevsko krmo. Čisto, dobro odvodnjavano zemljišče in suha nastilja v hlevu preprečujejo težave s parklji in vimenom.

Guernsey učinkovito pretvarja krmo v mleko, zato obrok temelji na dobri paši v pašni sezoni in na konzervirani krmi, kot sta seno ali silaža, kadar je trave manj. Krave v laktaciji imajo večje potrebe po energiji in beljakovinah ter običajno prejemajo dodatno koncentrirano krmo, prilagojeno njihovi mlečnosti. Natančne količine so odvisne od telesne teže, mlečnosti, kakovosti paše in faze laktacije, obroke za posamezno čredo pa lahko sestavi strokovnjak za prehrano živali ali veterinar.

Priboljški in dodatki

Dostop do mineralov in soli je pomemben, zlasti med laktacijo, potrebe pa običajno pokrije mineralni liz ali uravnotežena mineralna mešanica na prostem dostopu. Manjše količine korenovk ali kakovostnega sena lahko uporabite kot priboljšek in za spodbujanje sodelovanja pri ravnanju. Čista sveža voda mora biti na voljo ves čas, saj molzna krava dnevno popije veliko količino vode.

Guernsey je na splošno trdna in dolgoživa mlečna pasma z značilno življenjsko dobo od 12 do 15 let ob dobri oskrbi, čeprav je produktivna delovna doba na komercialni kmetiji pogosto krajša. Kot mlečna žival ima glavna zdravstvena tveganja povezana z laktacijo in telitvijo, ne s posebnimi napakami pasme. Dobra prehrana, čist hlev in redna veterinarska oskrba držita večino težav pod nadzorom.

Preventivna oskrba

• Vzdržujte program cepljenja in zatiranja zajedavcev, ki ga določi veterinar.
• Redno obrezujte in pregledujte parklje.
• Vzdržujte higieno molže za zmanjšanje tveganja za mastitis.
• Prilagodite prehrano ob telitvi, da zmanjšate tveganje za mlečno mrzlico in ketozo.
• Zagotovite uravnotežene minerale in stalno svežo vodo.

Guernsey telice običajno pripustijo pri starosti od 13 do 15 mesecev, tako da se skotijo pri približno dveh letih, čeprav je natančen čas odvisen od rasti in telesne kondicije, ne le od starosti. Pripust poteka z naravnim pripustom bika ali, kar je na mlečnih kmetijah zelo pogosto, z osemenjevanjem, ki omogoča uporabo dokumentiranih bikov in izboljševanje črede.

Brejost traja okoli devet mesecev, blizu 283 dni, krava pa navadno skoti eno tele, dvojčki pa se pojavijo občasno. Telitev je pri tej pasmi na splošno preprosta, vendar je treba kravo ob bližajočem se datumu poroda spremljati in ji pomagati le, kadar je to potrebno.

Novorojena teleta morajo kmalu po rojstvu dobiti mledivo za zgodnjo imunsko zaščito. Nato jih vzrejajo na mleku ali nadomestku ter jih postopno navajajo na začetno krmo in voluminozno krmo pred odstavitvijo, ki je, odvisno od sistema, običajno stara od dveh do treh mesecev. Telice pogosto obdržijo kot nadomestek za čredo, ravnanje z biki pa se med kmetijami razlikuje.