Labradorec

Labrador retriever je bil prvotno vzrejen za prinašanje divjačine in rib iz hladnih voda. Pri Kinološki zvezi Slovenije (KZS) sodi med priljubljenejše delovne in športne pasme, v mednarodnih registrih pa je med najpogosteje vpisanimi pasmami sploh.

Od podobnih pasem ga ločujejo ustaljen značaj, trdna delovna volja in pripravljenost za sodelovanje. Zato ga srečujemo v vlogi vodiča slepih, pri reševalnem delu v gorah in kot detekcijskega psa na mejnih prehodih.

Dlaka je kratka, gosta in dvoplastna ter se linja skozi vse leto. Dvakrat letno je linanje obilnejše. Pasemski standardi priznavajo tri barve: črno, rumeno in čokoladno rjavo.

Komu pasma ustreza

Labrador ustreza aktivnim gospodinjstvom, ki mu zagotovijo dnevno gibanje in dosledno vzgojo. Primeren je za lastnike brez predhodnih izkušenj, ki so pripravljeni vložiti čas, in za družine z otroki. Manj primeren je za tiste, ki iščejo mirnega ali malo linajočega se psa, ali za lastnike, ki so dolgo odsotni od doma. Brez rednih stikov z ljudmi in zadostne aktivnosti pasma hitro pridobi prekomerno telesno maso.

Na Newfoundlandu so lokalni psi, znani kot pasma svetega Janeza ali manjši newfoundlandec, v 18. in zgodnjem 19. stoletju delali ob ribičih. Prinašali so ribe, vlekli mreže in pomagali pri vleki vrvi iz hladnih atlantskih voda.

V zgodnjem 19. stoletju so britanski obiskovalci in trgovci nekatere od teh psov prepeljali v Anglijo. Plemiška posestva, med njimi posestvi grofa Malmesburyja in vojvode Buccleuch, so jih vzgajala za prinašanje divjačine. Ime »labrador« se je uveljavilo v tistem obdobju, čeprav psi izvirajo z otoka Newfoundland in ne iz istoimenske pokrajine.

Karantenska pravila in davek na samice so sčasoma omejili uvoz, britanske vzrejne linije pa so postale temelj sodobne pasme.

Kennel Club v Združenem kraljestvu je labradorja retrieverja uradno priznal leta 1903, Ameriški kennel klub pa leta 1917. Rumeni in čokoladni psi so bili zabeleženi skupaj s črnimi že v zgodnjem formalnem obdobju, a je bila črna barva v začetnem fondu najpogostejša.

Labrador retriever je uravnotežen, mišičasto grajen pes z globokim prsnim košem in ravno hrbtno linijo. Glava je široka z zmernim čelnim prehodom, ušesi visita tesno ob glavi. Prepoznaven je po »repku vidre«: rep je pri korenini debel, po obliki okrogel in gosto poraščen. Krovnina je kratka, ravna in vodoodporna, pod njo pa je mehka poddlaka.

Dlaka in barve

Tri standardne barve so črna, rumena in čokoladno rjava. Rumena sega od bledo kremaste do lisičje rdeče. Manjša bela lisa na prsih je po večini standardov dopustna, ni pa zaželena. Dvoplastna dlaka povzroča obilno sezonsko linanje navadno dvakrat letno; preostali čas je linanje zmerno, a stalno. Nekateri psi so trženi kot »srebrni labradori«, ta odtenek pa je razredčena oblika čokoladne barve in je pri uveljavljenih registrih, vključno s KZS, ne priznavajo kot ločeno barvo.

Labradorijev značaj je ustaljen in prijazen. Do članov družine so nežni in se radi zadržujejo v bližini lastnika. Z otroki se večinoma dobro razumejo, čeprav velikost in energija pasme narekujeta nadzor med igro z mlajšimi otroki.

Večina labradorjev pozdravlja tujce z odprtostjo in ne s sumničavostjo. Niso zanesljivi čuvajni psi, a so dobri spremljevalci v živahnih gospodinjstvih. Z drugimi psi se praviloma razumejo brez težav, pogosto pa se dobro ujamejo tudi z mačkami, zlasti kadar z njimi odraščajo.

Pasma ima izrazit nagon po prinašanju in grizenju. Brez zadostne telesne in miselne obremenitve se labrador pogosto odda žvečenju pohištva ali kopanju. Na vzgojo se odziva dobro in uspeva z rednimi aktivnostmi ter jasnimi rutinami.

Gibanje

Slovenska pokrajina ponuja raznovrsten teren za to aktivno pasmo: alpski hribi na severu, kraška planota in mediteranska obala pri Kopru ter Panonska nižina na vzhodu. Labrador je vzdržljiv pohodniški spremljevalec in se rad kopa v rekah ter jezerih.

• Zagotovite vsaj 60 minut aktivnosti na dan, razporejenih v sprehode, teke ali igro.
• Igre prinašanja in plavanje ustrezata naravnim nagonom pasme.
• V vročih poletnih dneh, zlasti v Prekmurju in na Primorskem, prestavite naporne sprehode na jutro ali večer.
• Labrador dobro prenaša mraz in sneg alpskega podnebja; pri mladičih pa obremenitve povečujte postopoma, da zaščitite rastoče sklepe.
• Dodajte kratke dresurne vadbe ali igre z njuhanjem za miselno obremenitev.

Nega dlake in telesa

• Krtačite enkrat tedensko; med sezonskim linanjem pogosteje, da odstranite odvečno poddlako.
• Kopajte vsakih nekaj mesecev ali kadar je pes umazan. Prepogoste kopeli izpirajo naravna olja dlake.
• Redno preverjajte in čistite ušesi, saj padajoča ušesa zadržujejo vlago in so dovzetna za vnetja.
• Krajšajte nohte vsakih nekaj tednov in redno čistite zobe.

Okolje in zakonske zahteve

Labrador se prilagodi hiši in stanovanju, dokler dobi dovolj dnevnega gibanja. Dobro mu de dostop do dvorišča ali odprte površine. Pasma je socialna in dolge odsotnosti lastnika slabo prenaša. Varno ograjen prostor je priporočljiv, saj ga vonj in nagon po brskanju zlahka zaneseta iz dvorišča.

V Sloveniji je čipiranje psa zakonsko obvezno. Vsak pes mora biti vpisan v centralni register hišnih živali (CRPH). Na javnih površinah velja obveza vodenja na povodcu; na nekaterih javnih prostorih je predpisana tudi namestitev nagobčnika.

Krmite s popolno in uravnoteženo psjo hrano, primerno za starost, telesno maso in stopnjo aktivnosti psa. Labradorji so nagnjeni k prenajedanju in debelosti, zato je odmerjanje porcij nujno; prostovoljno hranjenje ni primerno. Priporočene količine na embalaži so izhodišče, ki ga prilagodite telesni kondiciji psa. Sveža voda mora biti ves čas na voljo.

Priboljški in prehranski dodatki

Priboljški naj ne presegajo около deset odstotkov dnevnih kalorij; ustrezno zmanjšajte dnevne obroke. Mnogi lastniki del odmerjenega suhega kibla uporabijo kot nagrado pri dresuri. Dodatki, kot so preparati za sklepe ali ribje olje, se včasih dodajajo, a polnovredna hrana navadno pokriva vse potrebe zdravega psa. Pred uvedbo katerega koli dodatka se posvetujte z veterinarjem.

Labradorji so praviloma zdravi psi s tipično življenjsko dobo 11 do 13 let. Nagnjenost k pridobivanju telesne mase je eden najpomembnejših praktičnih zdravstvenih dejavnikov, saj debelost poslabša sklepne težave in skrajša življenje. Odgovorni vzreditelji pred parjenjem zdravstveno preizkusijo starševske pse.

Preventivna nega

• Vzdrži cepljenja in celoletno antiparazitsko zaščito. Za pse, ki se gibljejo v naravi, je zaščita pred klopi posebej pomembna: v slovenskem okolju klopi prenašajo lajmsko bolezen in klopni meningoencefalitis.
• Ohranjaj zdravo telesno maso z odmerjeno hrano in rednim gibanjem.
• Enkrat letno obiskuj veterinarja; za starejše pse so priporočljivi pogostejši pregledi.
• Redno čisti ušesi in pregleduj kožo.
• Izbiraj mladiče od vzrediteljev, ki testirajo starše za displazijo kolkov, komolcev, dedne bolezni oči in genetske bolezni.

Labradorji se učijo hitro in rade volje sodelujejo z lastnikom. Zato so med najpogostejšimi pasmami za vodenje slepih in slabovidnih ter za detekcijsko delo. Najprimernejša metoda je nagrajevanje s hrano, igračami ali pohvalo. Največ truda zahtevata usmerjanje energije in obvladovanje nagona po prijemanju predmetov z gobcem. Dresuro začnite zgodaj in jo izvajajte v kratkih, rednih srečanjih.

Osnove

1. Začnite socializacijo in nežno navajanje že v prvih mesecih: mladiča izpostavljajte različnim ljudem, okoljem in živalim.
2. Naučite osnovna povelja, kot so sed, ostani, pridi in pusti, z majhnimi prehranskimi nagradami.
3. Čim prej delajte na hoji ob nogi brez vlečenja, saj so odrasli labradorji močni vlačači.
4. Grizenje preusmerjajte na žvečilne igrače in nagrajujte mirno vedenje.
5. Dodajte naloge, kot sta prinašanje ali igre z njuhanjem, da izkoristite naravni nagon psa.
6. Vadite v različnih okoljih in ob motnjah, da zgradite zanesljivo poslušnost.

Samice labradorja doživijo prvo gonjenje med 6. in 12. mesecem starosti, a odgovorni vzreditelji z razmnoževanjem počakajo, dokler pes ni telesno zrel in zdravstveno testiran za displazijo kolkov, komolcev, dedne bolezni oči in genetske bolezni. Samice gonijo približno dvakrat letno.

Brejost traja okoli 63 dni od oploditve. Leglo ima navadno 6 do 8 mladičev, čeprav so manjša in večja legla možna. Mladiči se rodijo slepi in gluhi ter so v prvih tednih povsem odvisni od matere.

Mladiči sesajo nekaj tednov in začnejo prehajati na trdo hrano pri starosti 3 do 4 tednov. Zgodnje rokovanje in socializacija pri vzreditelju oblikujeta kasnejši značaj. Mladiči navadno odidejo k novim lastnikom pri starosti okoli 8 tednov, ko so odučeni in jim je bil uveden cepilni program.

Vzreditelji z rodovniškimi papirji v Sloveniji delujejo v okviru Kinološke zveze Slovenije (KZS). Vsak pes mora biti čipiran in vpisan v centralni register hišnih živali (CRPH).

Kako registrirati psa pasme Labradorec v Sloveniji

V Sloveniji mora biti vsak pes čipiran in vpisan v Centralni register psov, preden dopolni tri mesece ali odide k novemu lastniku; to velja tudi za psa pasme Labradorec. Uradni register pa deluje predvsem doma. Brezplačni profil United Pet Club poskrbi za preostanek sveta: vaši kontakti spremljajo psa povsod. Registrirajte psa v nekaj minutah.

Petnajst številk pod kožo psa pasme Labradorec pokaže na vas šele takrat, ko to pove register. Naj pove brezplačno: zapis pri United Pet Club nikoli ne poteče, sprejme vsak čip in vsaka sprememba podatkov je brezplačna. Registracija mikročipa najprej, račun takoj zatem.